Kariera v IT

Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.

Kateri so bili vaši sanjski poklici v otroštvu? Kaj ste si želeli postati?

Kot otrok sem rad delal z rokami. Starša sta skupaj šla v tekstil, začela sta robiti prtov v dnevni sobi, skozi leta pustila službi, odprla proizvodnjo, nekaj trgovin, s sestro pa sva pomagala. Na ta način sem se kar nekaj naučil. Na koncu je podjetje seveda klonilo pred nizkimi cenami iz Kitajske, kot celotna tekstilna industrija. Tudi to je bila lekcija.

V srednji šoli sem se močno zanimal za elektroniko, računalništvo me ni zanimalo. Mikrokontrolerjev še ni bilo, vsaj ne da bi vedel, zato sem spajkal čipe z logičnimi vrati, flip-flopi, časovniki. Naredil sem elektroniko za vezilni stroj v proizvodnji. Ta je lepo deloval v moji sobi, v proizvodnji pa je zaradi elektromagnetnih motenj odpovedal. Z kar nekaj truda smo to rešili in stroj je bil v uporabi več let.

Kdaj ste začutili, da bi lahko delali v IT-industriji, in kaj je bil vaš prvi korak na tej poti?

Študiral sem elektrotehniko, smer avtomatika, a mojo pozornost so bolj kot fakulteta pritegnile permakultura in različne vede o življenju. No, ko sem po štirih letih prejel obvestilo o ukinitvi statusa, me je to zelo hitro streznilo. Vedel sem, da je z elektroniko zelo težko priti do uporabnega in konkurenčnega izdelka, fizični svet pač ni hec, zato sem se vrgel v programsko opremo. Lokalnemu podjetju, ki sem ga spoznal med prakso, sem v Microsoft Accessu izdelal prilagojen program za vodenje faktur, proizvodnje in skladišča. Uporabljajo ga še danes, 30 let kasneje.

Takrat je bil svetovni splet še nov in vznemirljiv, imel sem veliko idej, od katerih jih 90 odstotkov seveda ni uspelo. Ena, ki nama je s takratnim dekletom, danes ženo, zaznamovala večletno obdobje, je bil portal Otroski.net. Na njem je lahko vsak ustvaril svojo spletno stran, nekateri mladi uporabniki, predvsem uporabnice, pa so bili izjemno kreativni in sposobni. Imeli so svoj forum, svojo mesečno revijo, obvladali so vse. Prepričan sem, da so nekateri v življenju dosegli veliko. Uporabnikov je bilo več kot 3.000.

Vaš življenjepis razkriva, da ste v svojem lastnem podjetju že vseskozi, od začetka kariere. Zakaj ste se odločili za tako delo?

O redni službi nisem nikoli razmišljal. Kot vsi rad delam na stvareh, ki me zanimajo. Verjel sem, da bom znal ustvariti nekaj uporabnega, da imam za to dovolj samorefleksije in sposobnosti vživljanja v soljudi.

Po mnogih letih sem sicer nekoliko bolj skeptičen, vidim, da je veliko odvisno od sreče. Ugotovil sem, da lahko pot do pozitivne ničle traja več let, zato vem, da veliko pomenijo tudi vztrajnost, vera vase in podpora bližnjih.

Čebelca (»Podjetniški spletni program«) je spletni program, ki ga verjetno pozna velika večina malih podjetnikov in organizacij. Le malo pa jih ve, da za tem programom stojite vi. Nam lahko zaupate kaj več o zgodovini in začetkih tega programa?

Learn, by doing

do, while using

use, just really needed.

Ta pesmica je bila napisana na vrhu spletne strani našega podjetja in tega sem se vedno držal. Vedno sem se učil s tem, da sem se lotil nekega projekta, in ta je bil nekaj, kar sem uporabljal. Tisto, kar uporabljaš, boš stalno testiral, izboljševal, dopolnjeval in bo mogoče postalo dober izdelek.

V podjetju je bilo treba izdajati račune, zato sem izdelal program, ob tem pa že takoj razmišljal, kako ga narediti uporabnega tudi za druge. Tako je okrog leta 2010 nastala Čebelca, ki se je postopno izboljševala do današnje različice. Imel sem sicer več takih orodij, npr. orodje za podporo, potem drugo za beleženje ur in za to do. A Čebelca je nekako najbolj zaživela.

Kako se pravzaprav nekdo loti projekta, kot je Čebelca? In kako ste se odločili za primerno tehnologijo v poplavi mnogih različnih platform in programskih jezikov?

Leta 2010 je bilo vse skupaj še bolj preprosto. Začel si z osnovami in zgradil svojo platformo, prilagojeno svoji situaciji. Takrat sem delal tudi po naročilu, v programskih jezikih, ki so jih zahtevale stranke, pri svojem projektu pa sem izbral tehnologije, ki so mi bile najbliže.

Čebelca temelji na odprtokodnih tehnologijah, kot so Linux, Sqlite, Postgres, Rebol in Python. Leta 2015 sem naredil še mobilno aplikacijo Čebelca MOBI, ki je napisana v Javi za Android. Če bi jo delal danes, bi uporabil Flutter in bi najverjetneje delovala tudi na iOS, kar je precej pogosta želja potencialnih uporabnikov.

Kako velika je trenutno Čebelca? Za kako velik projekt gre ter koliko imate uporabnikov?

Na Čebelci je več tisoč uporabnikov. Kot zanimivost naj povem, da jo od teh že ves čas približno 80 odstotkov uporablja popolnoma brezplačno. Ta odstotek se v 15 letih ni bistveno spremenil. Dejstvo pa je, da imamo korist tudi od uporabnikov brezplačnega paketa, saj večina reklame za Čebelco poteka od ust do ust.

Vsa podpora je brezplačna. Pred nekaj leti smo sicer omejili telefonsko podporo na plačljive pakete, a si za zdaj ne predstavljam, da bi zavrnil uporabnika, ki potrebuje pomoč.

Zanimivo je, da ste uporabnikom na voljo za tehnično pomoč, plačljivim uporabnikom še nekoliko bolj. Je program napisan tako dobro, da ni potrebne veliko tehnične pomoči?

Teorija pravi, da vsaka tehnična pomoč pomeni primanjkljaj v programu. Če je veliko podpore za neko temo, gre za napako, slabo implementacijo ali slabo komunikacijo z uporabniki, kar je mogoče izboljšati. Ko je podpore preveč, poskušamo najti področje, ki ga je treba izboljšati. V praksi pa je podpora še vedno prevelik del ukvarjanja s programom.

Ste tudi avtor programskega jezika Rye (ryelang.org). Malo ljudi se lahko pohvali s svojim programskim jezikom. Kako je prišlo do njegovega razvoja?

Vsak programer lahko začne razvijati svoj programski jezik. Ali bo ta smiseln tudi za druge in ali bo okoli njega nastala skupnost uporabnikov, pa je povsem drugo vprašanje. Programski jezik Rebol, ki sem ga uporabljal, je bil vedno bolj zapuščen, imel pa je nekatere lastnosti, ki jih ne ponuja noben drug programski jezik. Po letih čakanja na nadgradnje sem se odločil in začel razvijati Rye. Cilj je bil, da bo jezik čim prej uporaben, predvsem za delo na strežniku. Programiral sem ga v jeziku Go, ki je praktičen in memory safe jezik.

Rye je zame postal ultimativni izziv, ki je nadomestil druge projekte, potem ko sem jih opustil zaradi pomanjkanja časa.

Zakaj bi nekdo uporabil Rye namesto drugega jezika? Kje so prednosti vašega programskega jezika?

Rye ne poskuša nadomestiti vseh drugih jezikov, ima pa jasno določeno nišo, kjer menim, da je lahko najboljši. Najboljši zaradi nekaterih konceptov in tudi zato, ker se bomo za ta področja pri implementaciji dodatno potrudili. Ta niša je na meji med visokonivojskim programiranjem in interaktivno uporabo. Verjamem, da se lahko programski jezik, če se premika bliže uporabniku, prelevi tudi v neke vrste uporabniški vmesnik. Prav tako verjamem, da »ciljaj in klikni« ni edini način interakcije med človekom in računalnikom. Programski jeziki obstajajo na lestvici od osredotočenosti na strojno opremo in raznih akademskih idej do osredotočenosti na ljudi. Rye poskuša biti zelo visoko na tej lestvici, zato se osredotoča na podatkovne tipe in terminologijo, ki sta bliže ljudem oziroma problemom, ki jih želimo rešiti.

Zagotovo vam Čebelca in Rye vzameta veliko časa. Vam ga ostane še kaj za druge računalniške podvige in projekte?

Trenutno nimam drugih večjih projektov, saj mi ta dva in delo zunaj vzamejo večino časa. Največ ga trenutno posvečam Čebelci, imam pa še nekaj skoraj končanih stvari, ki bi jih rad pripeljal do uporabnikov.

Vaš račun na omrežju X razkriva tudi vašo drugo strast poleg računalnikov, kot so podiranje dreves ter različni gradbeni projekti. Zdi se kot dobra protiutež sedečemu in miselnemu delu. Kaj se vam zdi bolj naporno, služba ali hobiji? Zakaj?

Duh narave in permakulture me še vedno spremlja. Zunanji projekti za zdaj še niso sproščujoči hobiji, ampak konkretni večmesečni projekti. Največji, ki sem ga pripeljal do konca, je hiša iz konopljinega betona, v kateri živimo in ki sem jo v večji meri zgradil sam. Konopljin beton je naravni material, higroskopski, negorljiv, osnovan na apnu, z močno pH-odpornostjo proti plesni. Izolacijske in termične lastnosti tega materiala so odlične. To je bila tretja takšna hiša v Sloveniji.

Sam sem izdelal še vseh pet miz v hiši, leseno stopnišče iz lepljencev in ponovno uporabljenih starih hrastovih stopnic. Ker živimo ob gozdu, se ogrevamo na drva itd.

Imate za naše bralce, ki se morda šele odločajo za kariero v svetu IT, kakšen nasvet, kako naj najdejo svojo pot in se lotijo tega velikega izziva?

Opazujte svet in sebe. Ne zaljubite se v rešitve, temveč se osredotočite na probleme, ki jih lahko rešite, oziroma na uporabnike, ki jih lahko pomagate. Veliko načel, ki mi pridejo prav pri IT, izhaja prav iz permakulture.

Lotite se stvari, za katere boste lahko dolgoročno motivirani, in razmislite, kaj neka ideja v resnici pomeni. Na primer: imeti avtokamp se sliši zelo zanimivo, a glavna skrb v kampu so vedno čiste sanitarije. Čebelca pa pomeni, da me dnevno kličejo zelo različni podjetniki in računovodje, a na srečo je večina ljudi razumnih in prijaznih.

Naštejte pet aplikacij, brez katerih bi v življenju težko shajali!

Xubuntu Linux, emacs-nox, ssh, tmux, različni glasbeni predvajalniki – trenutno Rye programček, ki uporablja predvajalnik mpv v ozadju.