Objavljeno: 28.8.2018 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor September 2018

HTC U12+

Tempo izdajanja novih telefonov bo letos počasnejši, je pred nedavnim sporočilo podjetje HTC, nekdaj vodilno na področju pametnih telefonov. Letos naj bi tako izdali le en res zmogljiv telefon in, kot kaže, bo to U12+, ki ga imamo prav zdaj v rokah. Če jih le ne bo premamilo in bosta luč sveta ugledala še kaka U12 ali U12 Light.

HTC U12+

Novinec meri na najvišji razred, to nam daje vedeti že odlično ohišje. Bolj ali manj vsa površina telefona je steklena (to telefonom zaradi krhkosti štejemo za slabost, a je žal običajno), okoli telefona je speljan aluminijast pas. Zadnja stranica je prijetno zaobljena, telefon res lepo sedi v roki. Za malenkost je debelejši od nekaterih bližjih konkurentov, a nas to pri rabi ni motilo. Po velikosti sodi med večje telefone, zaslon meri po diagonali šest palcev, robov je res malo, kot zanimivost naj omenimo, da telefon nima zadnje čase tako priljubljene »ifonovske« zareze. A zaslon ni zakrivljen kot pri Samsungovih vrhunskih modelih Galaxy S, denimo.

Na desni strani imamo tri tipke, ki to pravzaprav niso. Namesto fizičnih tipk so namreč tam vgradili tipkam podobne izbokline, ki so le občutljive za dotik in se ne premikajo. Podobno, kot je to urejeno na iPhonih s tipko »Home«, se tudi tu telefon ob uporabi teh tipk s pomočjo vgrajenega motorčka rahlo strese. Žal je občutek slabši kot pri Applu – tam hitro pozabimo, da se tipka ne premika, tu pa je to vse preveč očitno.

Na spodnji strani je vmesnik USB-C, zaman pa bomo iskali klasični izhod za slušalke (priložene so take, ki sedejo v USB-C). Velja omeniti, da je telefon tudi vodotesen in odporen proti prahu (po standardu IP68).

Stiskanje!

Novi model je od predhodnika U11 podedoval zanimivo in nenavadno možnost interakcije – stiskanje. Telefon ima v stranice vgrajena tipala in zazna, ko ga stisnemo v roki. To so pri HTCju vgradili tudi v Googlov najnovejši model Pixel. Telefon zazna navaden stisk, daljši stisk in dvojno tapkanje s prstom, prepozna pa tudi, da ga držimo v roki (in takrat ne ugasne zaslona).

Dvojno tapkanje je namenjeno palcu, tako privzeto vklopimo možnost dela z eno roko. To pomeni, da se namizje telefona zmanjša za približno četrtino, tako da s prstom ene roke lažje dosežemo ves zaslon. Ta pomanjšani del se prestavi glede na stran, na kateri smo izvedli tapkanje, torej deluje enako dobro tako pri rabi v levici kot v desnici.

Pri stisku moramo najprej nastaviti, s kakšno močjo želimo stiskati. Mi smo pristali nekje na začetni tretjini lestvice, težko si predstavljamo, da bi kdo želel telefon tako močno stiskati, da bi si nastavil zadnjih nekaj nivojev. Privzeto se stiskanje uporablja za zagon fotoaparata, a lahko tudi to spremenimo in stiskanje povežemo s čim drugim, denimo za zagon poljubne nameščene aplikacije ali za množico vgrajenih funkcij. To je vsekakor dobrodošlo, saj pri omenjenem Pixlu, denimo, te možnosti ni.

Enako velja tudi za dolgi stisk – z njim zaženemo poljubno aplikacijo ali kako drugo sistemsko funkcijo. Sami smo, denimo, na ta dolgi stisk obesili zajem zaslonske slike, kdo drug bi morda tja raje vpregel kaj drugega.

Težava s stiskanjem je povsem stvar navade – stiskati trd predmet v rokah enostavno ni prijetno, vsaj po našem mnenju ne. Lahko si sicer nastavimo občutljivejše stranice (da torej potrebujemo manjšo silo za sprožitev), a se je že pri srednji vrednosti prepogosto dogajalo, da smo aplikacijo nehote zagnali. To je že druga težava – med drugim se nam je to dogajalo tudi, ko smo telefon potisnili v žep kavbojk, pa takrat, ko smo ga pridržali in vanj vtikali polnilni kabel.

Še manj prijazen je daljši stisk. Kar težko smo se navadili, kako močno je treba pridržati stranice in za natanko kako dolgo. Včasih smo prehitro popustili in sprožili predolgi stisk, včasih pa smo stiskali le hipec predolgo in telefon nam je prikazal sporočilo, ali želimo sprožiti akcijo ali smo se morda zmotili. Zamisel je zanimiva in verjamemo, da se bo marsikdo tudi privadil na to možnost, a se nekako ne moremo otresti občutka, da gre za novost, ki nima resnejše prihodnosti.

Preostalo – pričakovano

Strojna zasnova telefona je odlična, v rabi je Snapdragon 845, procesor, ki bije v vseh letošnjih vrhunskih telefonih. Zraven je 6 GB pomnilnika, za podatke imamo 64 GB prostora, podprte so tudi pomnilniške kartice MicroSD. Na preizkusu hitrosti se je telefon odlično izkazal, tudi pri rabi je jasno, da je zelo zmogljiv. Akumulator ima zmogljivost 3500 mAh, to je primerljivo s konkurenco te velikosti.

Dvojni fotoaparat na zadnji strani je med boljšimi, solidno se obnese tudi fotoaparat na prednji strani, ki je prav tako dvojni. Fotoaparat na zadnji strani omogoča tako optično stabilizacijo slike kot dvakratni optični zum (en objektiv skrbi za navadni kot zajema, drugi pa za ožji kot oziroma daljši zum). V telefon sta vgrajena odlična stereo zvočnika, ki ponujata dober zvok tudi pri nekoliko višjih glasnostih.

Pri zaslonu bi si želeli tehnologije OLED, ki jo ponuja kar nekaj resnejših konkurentov. Vgrajeni zaslon LCD je resda zelo dober, ima visoko ločljivost in solidne barve, a je kljub temu na dlani, da je prihodnost v tehnologiji OLED. Zanimivo, da je HTC zaslonu kljub vsemu dodal možnost »Always On«, da se tudi takrat, ko telefon ni v rabi, na zaslonu bledo vidijo ura in sistemska sporočila.

U12+ je odlična naprava, ki ponuja hitro strojno opremo in zelo kakovosten fotoaparat v odličnem ohišju. V HTCju se trudijo z zanimivimi novostmi, predvsem z opisano stisljivostjo, a jim pri tem ni povsem uspelo. Koristnejša sta zelo dobra zvočnika, čeprav bo pri prodaji te naprave ključno vprašanje, koliko prepoznavnosti dandanes še premore HTC.

HTC U12+

Hitrost delovanja: 9.

Kakovost izdelave: 9.

Prodaja: Operaterji.

Cena: 770 EUR.

Za: Kakovost izdelave, dobra zvočnika, fotoaparat, zaznava oprijema ...

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji