The Pirate Bay - Dogodivščine v piratskem zalivu
The Pirate Bay (TPB) je ena najbolj prepoznavnih spletnih strani za deljenje datotek v zgodovini interneta. Njena zgodba je polna preobratov, nasprotij in spopadov. A to ni samo zgodba o spletni strani, je zgodba o uporu, svobodi informacij in kolektivnem duhu interneta. Začne se leta 2003 v hladnem in zasneženem kotičku Švedske.
Peter Sunde je imel bolehno mamo in doživel slabo izkušnjo s švedskim zdravstvenim sistemom, zato je bil prepričan, da družba pomaga le posvečenim posameznikom.
Peter Sunde Kolmisoppi se je rodil leta 1978 v majhnem švedskem mestu Uddevalla. Njegova mati je delala kot svetovalka za veliko podjetje, njegov oče pa kot potujoči mehanik. Njegov brat, Mats Kolmisoppi, je danes nagrajen pesnik in avtor. Ko je bil star osem let, sta se njegova starša ločila in preselil se je na Norveško s svojo mamo in bratom. Kmalu zatem je njegova mati zbolela. Diagnosticirali so ji psihozo in začela je trpeti zaradi blodenj. Družina se je zato veliko selila, saj se je mati z boleznijo soočala z novimi začetki. Materina bolezen in njegova izkušnja s švedskim zdravstvenim sistemom sta nanj močno vplivali. Zdelo se mu je, da družbi ni mar za samsko žensko z dvema otrokoma. Ko mati ostane brez pomoči, se rodi Sunde – socialist. Ta še danes rad razpravlja o podnebnih spremembah, vegetarijanstvu in vprašanjih enakosti. Prepričan je, da družba pomaga le »pravim« osebam.
Zamisel za sledilnik datotek torrent se je porodila Fredriku Neiju.
V najstniških letih je Sunde opustil šolanje in začel delati kot IT-svetovalec. Zvečer je preživljal čas na spletu in se kmalu vpletel v piratstvo, izmenjavo glasbe in filmov z drugimi na strežnikih, dostopnih samo ob povabilu. Kmalu so mu pri nemškem tehnološkem podjetju Siemens ponudili službo, ki med drugim razvija IT-sisteme za uporabo v bolnišnicah. Sunde je v želji, da bi pomagal ljudem, ponudbo sprejel. Pomagal je razviti sistem za registracijo pacientov v norveških bolnišnicah, ki bi preverjanje prstnih odtisov nadomestil z branjem roženice. Ker je slišal govorice o nezakonitih priseljencih, ki so si ožgali prste na kuhinjskih štedilnikih, preden so obiskali bolnišnico, da jih ne bi ujeli in izgnali, je vodstvu zaupal svojo bojazen o prosilcih za azil, ki si iztaknejo oči z noži. Zaradi pritoževanja so ga hitro ožigosali za negativno osebo, s katero je težko sodelovati. Takrat je Sunde prek skupnih znancev na spletu vzpostavil stik s Fredrikom Neijem, znanim pod vzdevkom TiAMO. Fredrik je potreboval pomoč pri novem projektu, sledilniku datotek torrent. Sunde je ponudil pomoč in se začel seznanjati z gibanjem za izmenjavo datotek. Kmalu je ugotovil, da je našel nov dom.
Kljub tehničnim oviram in pomanjkanju sredstev je prijateljem uspelo izdelati spletno stran, ki je hitro postala priljubljena.
The Pirate Bay je nastal iz Pirate Bureau, skupine skandinavskih aktivistov, ki so zagovarjali brezplačno izmenjavo informacij in kulture prek interneta. Ideje niso bile nove, toda skupini je uspelo sprožiti nekakšen tektonski premik v švedski javnosti. Njihova retorika je slikala piratstvo kot ponos, ne pa kot nekaj sramotnega. Piratstvo, so trdili, je upor, nekaj, kar je treba pred očmi imetnikov avtorskih pravic razkazovati. Skupina je spletno stran za sledenje datotekam torrent The Pirate Bay videla kot fizično manifestacijo teh idej. Cilji so bili velikopotezni, The Pirate Bay naj bi postal neomejen zbir podatkov z informacijami, prost cenzure in regulacije ter večni trn v peti industriji avtorskih pravic. Ker je bil Fredrik dislektičen, tehnični vodja in programer Gottfrid Svartholm oziroma Anakata pa precej nedružaben, je vlogo govorca prevzel Sunde. Njegova retorika, oblečena v črno-belo piratsko obleko, je pritegnila številna, žal tudi nezaželena ušesa.
Glas o spletni strani The Pirate Bay je segel daleč, tudi do švedskih oblasti, ki so 31. maja 2006 izvedle racijo, zasegle strežnike in aretirale osrednje like spletišča.
Skupini je kljub tehničnim oviram in pomanjkanju sredstev uspelo lansirati stran, ki je uporabnikom omogočala nalaganje in prenašanje najrazličnejših datotek. Začetki so bili skromni, vendar je beseda o novi platformi za deljenje datotek hitro krožila in kmalu so uporabniki z vsega sveta začeli nalagati ter prenašati datoteke. TPB je hitro hitro postal zelo priljubljen, saj je uporabnikom omogočal enostaven dostop do filmskih, glasbenih, programskih in drugih vsebin. S hitro rastjo strani pa so prišli tudi izzivi. Velike medijske družbe in organizacije, ki zastopajo avtorske pravice, so bile na nogah. Medtem ko je bila stran za mnoge simbol svobodnega interneta, so jo organizacije, kot je Recording Industry Association of America (RIAA), označevale za središče množičnih kršitev avtorskih pravic. Zadnjega maja 2006 je skupina policistov vstopila v podatkovni center na jugu Stockholma, kjer so bili strežniki Pirate Bay, in izključila napajanje.
Sodni proces proti ustanoviteljem spletne strani The Pirate Bay je sprožil nemalo polemik in protestov.
Policijska operacija je bila izvedena zaradi dolgotrajnih pritiskov različnih avtorskih in medijskih skupin, ki so obtoževale Pirate Bay kršenja avtorskih pravic. V operaciji so zasegli več strežnikov in druge računalniške opreme, zaradi česar je bila stran nekaj dni nedosegljiva. Gottfrid Svartholm, Fredrik Neij in Peter Sunde, glavni operaterji strani, so bili aretirani in kasneje obtoženi spodbujanja drugih h kršenju avtorskih pravic. To je bil začetek dolge pravne bitke, ki je privedla do obsodbe in zaporne kazni za vsakega izmed njih. Poleg tega so bili obsojeni na plačilo milijonskih odškodnin. Racija in kasnejši sodni postopki so povzročili veliko polemik in javnih razprav na Švedskem ter tudi po svetu. Medtem ko so nekateri pohvalili ukrepe švedske vlade kot nujno potrebne za zaščito avtorskih pravic, so drugi videli racijo kot napad na svobodo interneta in svobodno izmenjavo informacij. Kljub raciji in pravnim zapletom je spletna stran The Pirate Bay živela naprej.
Zaradi pritiska in številnih izklopov strani so se pri TPB odločili za decentralizacijo, kar pomeni, da je bilo spletno stran praktično nemogoče izklopiti. Z uporabo različnih strežnikov, domen in tehnik za obhod cenzure je TPB ostal dostopen kljub številnim poskusom, da bi ga izklopili. Leta 2012 je The Pirate Bay začel večje datoteke ponujati v obliki magnetnih povezav. V nasprotju s torrenti, majhnimi datotekami, ki vsebujejo informacije o večjih, ki jih želimo prenesti, magnetna povezava ne zahteva prenosa nobene datoteke za začetek prenosa. Prehod je strani omogočil varčevanje z viri in olajšal delovanje posredniških strežnikov. Isto leto so izvedli prehod v oblak, ki je stran še pohitril in dodatno zavaroval pred izklopom. Kljub vsem naporom je švedska policija izvedla drugo racijo in ponovno zasegla strežnike in računalnike. A švedske oblasti so bile prepozne, maček je ušel iz žaklja, podatki spletne strani The Pirate Bay so živeli in še živijo na spletu, kjer še danes predstavljajo simbol svobodnega interneta, upor proti korporativnim interesom in odpirajo debate o tem, kaj pomeni avtorska pravica v digitalni dobi. Kljub številnim izzivom in spopadom ostaja TPB ena najbolj prepoznavnih ikon spleta. O trojici upornikov snemajo celo televizijsko nadaljevanko, ki jo bo bržkone mogoče sneti s spletne strani The Pirate Bay.
