Računalniško podprti konferenčni sistemi danes nedvomno niso več kaka posebna tehnološka novost, kljub očitnim prednostim pri sodelovanju na daljavo pa jih uporablja le malo ljudi, še posebej v podjetjih, kjer tako ali drugačno sestankovanje pogosto sestavlja dobršen del delovnega dne. Kje so torej razlogi za neuporabo rešitev, ki lahko dokaj razvidno prihrani čas in denar?
Tokratno Tehnomanijo je težko začeti brez komentarja, kaj se je zgodilo ob predstavitvi in pozneje dogajalo vse poletje v povezavi s telefonom Apple iPhone. Marsikdo se po spektakularnem prvem dnevu prodaje, ko so množice stale v vrsti za prve kose, lahko zgolj smeji, zlasti zato, ker po začetnem navalu iPhonov ni zmanjkalo, kot se ponavadi v zadnjih letih dogaja z izdelki, ki so "vroči". Le kak dan potrpljenja bi marsikomu prihranil dolge ure čakanja v vrsti.
Konec maja se je, kot kaže, zgodil prvi meddržavni internetni napad, v katerem je bilo motenje delovanja računalniških sistemov uporabljeno v politične namene. Žrtve napada DDOS so bili strežnik v državnih in javnih ustanovah Estonije, kjer so sicer v zadnjih mesecih velike napetosti med estonsko večino in rusko manjšino. Čeprav ni neposrednih dokazov o napadalcih, nekateri podatki kažejo na to, da prihajajo iz Rusije. Nekateri celo menijo, da so bili povezani z rusko oblastjo, čeprav naj bi to poznejše analize ovrgle. Mednarodni sistem ATLAS, ki spremlja okrog 80 % celotnega internetnega prometa, je potrdil, da je bilo okrog 128 sistemov v Estoniji žrtev napada, vendar virov ne morejo natančno določiti, saj so napadalci skrbno prikrili sledove, uporabili porazdeljeni napad, krmilnik napada pa se je premikal po omrežju. Vsekakor gre za skrb vzbujajoč pojav, za katerega v internetnem omrežju ne bi smelo biti prostora.
V računalništvu je vedno mrgolelo konfrontacij med različnimi ponudniki izdelkov ali večjimi tabori, ki branijo svoj interes pred drugo stranjo. Vedno je bilo vse polno tehnološke politike. Lahko bi rekli, da je to del folklore te branže, pa tudi svojevrsten način promocije, saj je bilo dosti sporov, od katerih so mnogi končali kot sodni procesi, tudi nadvse odmevni. Toda če potegnemo analogijo z običajno politično kuhinjo, lahko tudi tu ugotovimo, da so spori pogosto zgolj sredstvo za odvračanje pozornosti od drugih področij, ki so morda za javni interes pomembnejša.
Nenehen napredek tehnologije je povzročil, da nas danes obdaja cel kup računalniških in iz računalniških tehnologij izpeljanih naprav. Ob vseh prednostih in koristih, ki jih prinašajo, pa se le redko zavedamo, kakšen vpliv imajo na naše okolje in življenje nasploh. Natančnejša analiza razkrije, da imajo na prvi pogled nedolžne naprave zelo veliko vlogo, zlasti na področju porabe energije.
Najbolj vroča novica zadnjega meseca je izjalovljena združitev. Čeprav se je kasneje zvedelo, da so se dogovarjali o njej že mesece ali morda celo kako leto, je javnost šele nedavno izvedela za možnost, da bi Microsoft kupil drugega največjega ponudnika internetnih storitev, podjetje Yahoo. Z njim naj bi omilili grozečo nevarnost z imenom Google, obenem pa razrešili dileme in težave, ki nastajajo pri dokaj počasni izvedbi strategije Microsoft Live, pod katero nastajajo spletne storitve. Po nekaterih podatkih naj bi bil tak prevzem vreden skoraj 50 milijard dolarjev, rekord na tem področju in hkrati največje tveganje, v katero bi se kdaj podal Microsoft. V preteklosti je namreč kupoval predvsem manjše družbe, ki jih je laže integriral v svojo kulturo. Analitiki pa menijo, da zadnja beseda še ni izrečena, saj "nevarnost" Google še naprej grozi in se veča. Težava je le v tem, da na trgu ni ostalo prav dosti zanimivih internetnih ponudnikov, ki bi lahko nadomestili Yahoo.
Le kak mesec po uradnem začetku prodaje Windows Viste je, kot kaže, hekerjem uspelo prelisičiti aktivacijsko zaščito, ki so jo razvili v Microsoftu in trdili, da je Vista precej bolj zaščitena kot dosedanji izdelki. Pravzaprav gre za dve različni metodi, od katerih se je pojavila najprej na prvi pogled povsem legalna sprememba v registru, s katero naj bi se "preizkusno" obdobje pred aktivacijo nadaljevalo v neskončnost. Žal se je izkazalo, da ta postopek ne deluje, zato pa so tudi v Microsoftu potrdili, da je hekerjem s programčkom, ki simulira računalnikov BIOS, uspelo pretentati algoritem, ki bi sicer ob aktivaciji zaklenil računalnik s prednaloženo (OEM) različico okolja Vista. Zanimiva je predvsem diplomatska izjava enega od seniorjev med Microsoftovimi razvijalci, da se Microsoft na koncu koncev z avtorizacijami bori predvsem proti zlorabam, ki lahko škodujejo izdelku, strankam ter partnerjem in jih hekerji, ki zgolj razvijajo zaščite, niti ne zanimajo. Težko verjeti.
Po Microsoftu in Intelu je Evropska unija začela preiskovati tudi početje družbe Apple, ki ji očitajo, da omejuje pravice uporabnikom z odločitvijo, da lahko kupci glasbe iz spletne storitve iTunes gradivo poslušajo le na prenosnih predvajalnikih iPod. Apple je naletel na številne kritike organizacij za zaščito potrošnikov v Nemčiji, na Finskem, v Franciji, predvsem pa na Norveškem, kjer bodo s sankcijami počakali le do oktobra. Kot kaže, je trg digitalnih vsebin postal že tako zanimiv, da se z njim ukvarja celo EU.
Človeštvo bo leta 2010 v svojo že tako obsežno zbirko digitalno hranjenih podatkov dodalo novih 988 milijard gigabajtov vsebin. Šestkrat več kakor leta 2006. Število elektronskih sporočil narašča trikrat hitreje kot število uporabnikov elektronske pošte. Konvergenca večpredstavnih vsebin v digitalni svet, zlasti video posnetkov, obeta rekordno rast prenosa podatkov po internetnih povezavah. Toda ali bomo zaradi tega leta 2010 bolje živeli?
Svetla leta računalništva so bila vselej tesno povezana s hitrim razvojem polprevodniških elementov, predvsem procesorjev. Tekma za vse večjo zmogljivost napaja in navdihuje razvoj vsega drugega, kar nastaja na podlagi teh gradnikov. Toda kljub temu da Moorov zakon o številu tranzistorjev, ki se podvojijo v čipih vsakih 18 mesecev, še vedno velja in je v resnici redno zlahka presežen, razmere danes še zdaleč niso tako bleščeče, kot se zdi.
