Tehnomanija: marec 2008

Tehnomanija: marec 2008
Objavljeno: 26.3.2008 13:40 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: Marec 2008

Že lep čas je bilo jasno, da v dvoboju med dvema konkurenčnima zapisoma, blu-ray in HD-DVD, dolgoročno lahko uspe le enemu. Toda nihče ni pričakoval, da bo kateri potegnil kratko tako hitro, kot se dogaja zapisu HD-DVD. Najbrž ni več prezgodaj trditi, da bo ta zapis šel po poti Betamaxa, če posežemo po analogiji iz časov, ko je VHS zmagal na področju trakov. Po tem, ko je bila še konec leta 2007 tekma med obema videti izenačena, je prvi udarec zadal studio Warner Bros, in to tik na pred začetkom sejma CES, najpomembnejšega letnega dogodka v tem sektorju. Le nekaj tednov zatem so tri največje trgovske verige v ZDA, Wal-mart, Best Buy in Netflix, sporočile, da izdelke HD-DVD umikajo s polic. Zdi se, da je Toshiba ostala domala edini zagovornik in mnogi pričakujejo, da bodo priznali poraz že v kratkem. Zadnja možnost za Toshibo je pakt s Kitajci - ponudili so jim licenčne pravice za lasten kitajski zapis CH-DVD (China High Definition DVD), ki ni nič drugega kot HD-DVD z drugim imenom. A mnogi menijo, da je to preprosto premalo in tudi prepozno.

*

Nove različice operacijskih sistemov naj bi v splošnem prinesle hitrejše, bolj kakovostno, bolj zanesljivo delovanje. Toda žal pogosto ni tako. V primeru Windows Viste je, denimo, po mnenju številnih strokovnjakov upravljanje zvoka rešeno celo slabše kot v dosedanji različici Windows XP. Težave so nastajale od same objave pa vse do danes, saj je Microsoft naredil nekaj bistvenih sprememb v programskih vmesnikih, a prepozno, da bi se izdelovalci programske in strojne opreme za ustvarjanje glasbe lahko ustrezno pripravili. Posledica so slabo delujoči gonilniki in nezdružljivi programi. Cakewalk, eden od glavnih ponudnikov programske opreme za glasbenike, je moral celo na novo razviti dobršen del programov, da so začeli pravilno delovati, saj je Microsoft odpravil podporo vmesniku DirectSound. Izdelovalci izdelkov s tega področja so ogorčeni in kupcem priporočajo raje tisto, kar je bilo že zdaj vodilno - Apple Mac.

*

Področje brezžičnih komunikacij je zanimivo že samo zato, ker se tu vselej nekaj dogaja, prihodnost pa bo, kot kaže, še bolj burna. Ko je že pred časom kazalo, da bodo začele prevladovati brezžične tehnologije, ki izhajajo iz sveta LAN (Wi-Fi, zlasti pa WiMax), se v zadnjem času še največ dogaja na področju standardov, ki izhajajo iz mobilne telefonije. Na obzorju je četrti rod brezžičnih podatkovnih omrežij, za katerega so nedavno razgrnili dva zmogljiva predloga. HSPA+ ali HSPA Evolution, za katerim stojijo Ericsson, Huawei, Qualcomm in Vodafone, obljublja hitrosti prenosa 28,8 Mb/s proti 14,4 Mb/s pri sedanji generaciji HSPA. Na papirju še bolj zanimiv pa je predlog tehnologije LTE (Long Term Evolution), za katerim stoji zlasti korejski LG. Avtorji navajajo hitrosti prenosa 60 Mb/s v smeri proti uporabniku in 40 Mb/s v drugi smeri. Kot kaže, alternativne tehnologije že lovijo potenciale, ki smo jih še nedavno pripisovali zgolj WiMAXu. Ta pa nikakor ne more poleteti z vzletišča.

*

Napredek na področju hitrih brezžičnih tehnologij z velikim dometom pa že postavlja pod vprašaj tehnologije s kratkim dometom, katerih najbolj znani predstavnik je bluetooth. Manjša poraba energije, kar je bila doslej poglavitna točka tega standarda, ni več taka prednost kakor nekoč, zato avtorji iščejo nove poti. Najbolj zanimiv je načrt, da se bodo lahko bluetooth vmesniki v prihodnje priključevali tudi na druge brezžične tehnologije, če bo treba, zlasti za krajši čas rabe. Bluetooth 3.0 naj bi se tako znal povezati z napravami Wireless USB, nedavno pa so snovalci celo potrdili, da bo bluetooth znal komunicirati tudi z napravami Wi-Fi. Toda vse skupaj se sliši zlasti v smeri obupnega iskanja, kako najti mesto za nekaj, kar postaja že nekoliko odsluženo.

*

Pred časom je veljalo precejšnje navdušenje nad očali, v katera so vgrajeni zasloni LCD za prikaz računalniške oziroma video slike, vendar se v praksi izkaže, da je raba takih pripomočkov precej nerodna in neživljenjska, zlasti ker s tem večinoma "izklopimo" svet okrog sebe. Znanstveniki so zdaj ubrali nov pristop. V laboratorijih že delujejo kontaktne leče, ki postavijo zaslon neposredno na oko. Resnici na ljubo gre za napol transparentne leče, ki elektronsko generirano sliko prekrijejo čez pogled, ki ga vidi uporabnik. Po trditvah prvih preizkuševalcev je izkušnja neprimerno bolj realistična kot pri rabi specializiranih očal, uporabnik pa vselej vidi tudi, kaj se dogaja okrog njega. Razvijalci imajo ta hip še težave, ker te leče še niso korektivne za slabovidnost, vendar menijo, da bodo to sčasoma odpravili.

*

Ko govorimo o prihodnosti, je moč v laboratoriju univerze Georgia Institute of Technology videti še eno zanimivo tehnologijo - mikrovlakna, ki omogoča generiranje električne energije. Celota temelji na polprevodniških lastnostih mikroskopskih vlaken cinkovega oksida, ki v kombinaciji z elektrodami, prevlečenimi z zlatom, zna pretvoriti mehansko gibanje v električno energijo. To pomeni, da bi lahko oblačila prihodnosti iz teh mikrovlaken ustvarila dovolj električne energije za napajanje majhnih mobilnih naprav, kot so predvajalniki MP3 ali celo mobilni telefoni. Dovolj bi bilo že drobno gibanje ali zgolj piš vetra v vlakna, da bi se ustvarjala električna energija. Za zdaj prototipi dosegajo le nekaj nanoamperov in mikrovoltov, toda rezultati so spodbudni. Je pa ena velika omejitev - ta oblačila se ne bi smela zmočiti, saj to degradira lastnosti cinkovega oksida. Znanstveniki zdaj iščejo način, da bi vlakna naredili odporna proti vlagi, in pri tem še vedno ohranili želeni učinek.

*

Virtualizacija je ta hip še vedno ena najbolj vročih tehnologij, toda poznavalci že opozarjajo, da v prihodnosti za ponudnike te ne bo več taka zlata jama kot doslej. Prvi znak je, denimo, že nedavni oster padec vrednosti delnic družbe VMware, pionirja na tem področju, ki ima tudi največji tržni delež. Toda tekmeci so se v zadnjem času močno okrepili, še posebej ponudba Microsofta in Citrixa (XenSource), ki poskušata prodreti v ospredje na različne načine. Nekateri analitiki gredo še celo tako daleč, da napovedujejo, da omenjeni izdelovalci s samo tehnologijo virtualizacije ne bodo mogli več dodatno služiti, saj je pričakovati, da bodo te zmožnosti postale sestavni del operacijskih sistemov ali celo sistemskega okolja (procesorji, nabori, firmware), torej zelo poceni ali celo brezplačne. Prihodnost podjetij, kot je VMware, je zlasti v orodjih za upravljanje navideznih strojev in spremnih postopkov, to pa je precej drugačna vrsta posla. Analitske hiše zato napovedujejo razburljivo prihodnost.

Najbrž ni več prezgodaj trditi, da bo šel zapis HD-DVD po poti Betamaxa.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki