Desetletja so si šolniki pri podajanju vsebin pomagali z napravami, imenovanimi grafoskop. Danes so jih nadomestili veliki televizorji, projektorji ter interaktivne table, ki so zamenjali svojevrstne, a nadvse preproste elektro-optične naprave za projekcijo nepremičnih slik občinstvu.
Dandanašnji posamezniki in organizacije vseh vrst vohunijo za nami skoraj povsod. Kogar resnično skrbi za zasebnost, posebej pri interakciji z računalniško opremo in spletom, si lahko omisli varen operacijski sistem, ki deluje v vseh računalnikih. In najlepše – teh ni treba nič spreminjati, saj brezplačna rešitev deluje s ključka USB ali ploščka DVD.
Za osrednji procesor velja, da je nekakšno digitalno srce računalnika, čeprav zadnja leta ni več nujno največja mišica. To vlogo vse pogosteje prevzemajo zmogljive grafične kartice. Je pa res, da je zadnja leta izbira procesorja bistveno manjša silicijeva loterija.
Cene nekaterih računalniških komponent so v zadnjih mesecih vztrajno rasle, denimo grafičnih kartic in pomnilnika, kar je žalostilo ali jezilo številne uporabnike. Zato pa je toliko več veselja med kupci novih pogonov SSD, saj so ti – presenetljivo – iz meseca v mesec cenejši. Tokrat smo v testni računalnik vpregli dva novinca.
Poslovna analitika in poslovno obveščanje pa tudi vse več drugih poslovnih aplikacij se zadnje čase opira na tehnologijo strojnega učenja. Razkrivamo, kaj strojno učenje dejansko zmore in česa ne.
Poslovno obveščanje (BI) potrebuje bistveno več kot le zmogljivo tehnološko platformo. Tudi količina podatkov ni ključnega pomena, saj je pomembneje, da podjetje obdelanim podatkom lahko zaupa. Učinkovito poslovno obveščanje pa se še bolj kot s podatki ukvarja s poslovnimi osnovami – osredotoča se na procese in delo zaposlenih.
Podjetja se pripravljajo na podatkovno gnano gospodarstvo, posamezniki pa na podatkovno gnano družbo. Poplava oziroma kar razmah podatkov, ki smo jima priča v zadnjih letih, nista nujno dobra. Podatki niso le novodobna nafta, so tudi breme, o čemer se lahko iz dneva v dan prepričajo podjetja, ki poskušajo zbrati in obdelati vse, kar jim pride pod roke (beri: v različne sisteme). Da bo ta naloga v naslednjih mesecih in letih še precej zahtevnejša, bo poskrbela nova evropska splošna uredba o zaščiti osebnih podatkov (GDPR), ki bo upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov precej pristrigla peruti. Doslej ti namreč uporabnikom niso kaj prida razkrivali, za kakšne namene obdelujejo njihove podatke ali pa jih celo preprodajajo tretjim osebam – z njihovo privolitvijo ali brez nje. Oziroma so bile slednje globoko skrite med tisoči vrsticami drobnega besedila o pogojih rabe, ki jih praktično nihče ne prebere – drugače bi ljudje bržkone uporabljali le še peščico (odprtokodnih) aplikacij.
Morda niste vedeli, toda prvi prenosni računalnik so izdelali Kanadčani, in sicer nekaj mesecev pred Američani. A kot že tolikokrat in na različnih področjih, se je tudi tokrat primerilo, da so zgodovino napisali zmagovalci, zato večina sveta (zmotno) meni, da je prvi prenosni računalnik izdelal Compaq, in ne v Evropi skoraj neznani Dynalogic Corporation.
Zavarovalniško računovodenje in poročanje bo letos ena glavnih tem v zavarovalnicah, saj je zanje že skrajni čas, da začno uvajati mednarodne standarde računovodskega poročanja IFRS 17.
Tehnologija pomenljivo spreminja tudi področje zavarovalništva. V ospredje stopa uporabniška izkušnja, tehnične inovacije pa skrbijo za vedno nove digitalne, spletne, mobilne in interaktivne rešitve, ki skupaj s spremenjenimi poslovnimi modeli uresničujejo novo razsežnost zavarovalništva: zavarovalništvo po meri.
