Anonimni sprehod po temnem delu spleta
Temnega dela spleta se nam ni treba bati, če na njem ne bomo počeli nedovoljenih stvari. Sprehod po njem ob pomoči anonimizacijskega omrežja in brskalnika Tor pa nam lahko odpre oči.
Temnega dela spleta se nam ni treba bati, če na njem ne bomo počeli nedovoljenih stvari. Sprehod po njem ob pomoči anonimizacijskega omrežja in brskalnika Tor pa nam lahko odpre oči.
Domače mobilne operaterje smo povprašali po njihovih načrtih z uvedbo omrežij 5G. Najpodrobneje so nam jih predstavili v Telekomu Slovenije. Predstavniki za odnose z javnostmi podjetij A1 in Telemach so bili namreč precej kratki in jedrnati. Njihove odgovore na naša vprašanja povzemamo v celoti:
Oktobra 2018 je omrežje 5G zagnal prvi operater v ZDA. Sledi učinek domin.
Od vstopnih modelov osrednjih procesorjev računalniški zanesenjaki nikoli ne pričakujemo veliko. Se pa tu in tam najde kakšen, ki nas nadvse prijetno preseneti. To je uspelo tudi AMDjevemu prvemu Athlonu, grajenemu na arhitekturi Zen, ki je bila doslej rezervirana za procesorje Ryzen.
Raziskave s področja digitalne preobrazbe kažejo, da ta v praksi v domačih podjetjih meri predvsem na interne izboljšave, manj pa se podjetja, vsaj zaenkrat, posvečajo strankam in potrošnikom ter njihovi uporabniški izkušnji.
Bržkone je po desetletju govora o digitalni preobrazbi že vsem kristalno jasno, da ni namenjena zgolj podjetjem iz Silicijeve doline ali mladim zagonskim podjetjem. Predstavlja namreč način življenja in dela organizacij, ki želijo preživeti in uspevati v naslednjem desetletju. Je del digitalnega darvinizma, ki ne bo prizanesljiv do podjetij, katera nameravajo zgolj »poslovati kot ponavadi« v nedogled. Ker to preprosto ne bo mogoče. Že danes vidimo, v kakšnih mukah so podjetja, ki, gledano tehnološko, korak ali dva (ali še več) zaostajajo. Zastareli in že zdavnaj preživeti sistemi/poslovni modeli jim onemogočajo nujne prilagoditve poslovanja. Pa naj gre za banke, zavarovalnice, logiste, bolnišnice, uvoznike ali katerokoli drugo organizacijo, izziv je enak za vse. In za razliko od večine drugih izzivov ga ni moč rešiti zgolj na način, da mu namenijo (vedno) več denarja. Tudi priljubljen recept modernizacije poslovanja z zaposlovanjem »digitalnih« direktorjev (CDO) in oblikovanjem inovacijskih centrov in/ali centrov odličnosti se v takih podjetjih pogosto ne obnese. Ker se ne more, saj je sama osnova tista, ki jo je treba (korenito) spremeniti – npr. spremeniti poslovni model.
Prvim podjetjem, ki so se ukvarjala z računalniki, ni bilo lahko. Stroji, ki so lahko hranili in obdelovali podatke v elektronski obliki, niso bili tako vsenavzoči kot danes. Tisti, ki ga je želel imeti, ga je moral praktično izdelati sam (ali pa zanj odšteti dober milijon dolarjev).
Okenski operacijski sistemi in njihove privzete nastavitve so prilagojeni tako, da ustrezajo kar najširšemu krogu uporabnikov. Mi pa smo pripravili vrsto nasvetov, kako si jih ukrojiti po svojem okusu in dodatno optimizirati z rabo »nedotakljivega« registra.
Tehnologije veriženja podatkovnih blokov (angl. blockchain) obljubljajo, da bodo prinesle korenite spremembe malodane v vsako industrijo. Zakaj jih torej ne bi vpregli na področju informacijske varnosti?
Se mar lahko v prihodnje zgodi informacijska katastrofa v obliki globalne odpovedi delovanja interneta? Če do tega res pride, bo za črni dan v človeški zgodovini krivo nekaj, česar nismo predvideli.