Padec interneta – se lahko primeri nepredstavljivo?

Objavljeno: 25.9.2018 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Monitor Pro | Revija: Oktober 2018

Se mar lahko v prihodnje zgodi informacijska katastrofa v obliki globalne odpovedi delovanja interneta? Če do tega res pride, bo za črni dan v človeški zgodovini krivo nekaj, česar nismo predvideli.

Opravimo krajšo miselno telovadbo. Kaj bi počeli, če bi po svetu odpovedal internet? Po začetnem šoku, ko bi ugotovili, da ne moremo do nobene od spletnih strani, ki hranijo malodane vse naše podatke in digitalne spomine, bi sledilo soočenje z realnostjo. Ne moremo niti do digitalne zabave – YouTube in Netflix ne delujeta niti Spotify ali priljubljena radijska postaja, ki nam je glasbene ritme pošiljala prek interneta. Gremo v službo. A kaj bomo počeli tam? Saj ne moremo dostopati do večine dokumentov, ki so se hranili v oblaku, večina aplikacij, ki za temelj uporablja računalniški oblak, je prav tako sama sebi namen.

Misel »padel je internet« bi se ugnezdila v naše male možgane in kljuvala. Začeli bi se spraševati, kaj internet sploh je. Za morje povezanih računalnikov gre, kako se lahko sesujejo vsi hkrati? Kdo lahko to sploh stori? So mar nas napadli Nezemljani?

Bralci revije Monitor veljamo za tehnično nadpovprečno nadarjene. Splošno znanje in vedenje o internetu nas miri – medmrežje računalnikov in strežnikov ne more kar pasti. Internet je prevelik, preveč decentraliziran in na ključnih delih podvojen. Da bi kar odpovedal? Ne, to se ne more zgoditi. Ali pač? Črnih scenarijev o padcu interneta resnično ne manjka, o njih pa ne govorijo in pišejo le ljudje, ki si pod naglavna pokrivala nameščajo aluminijasto folijo, s katero se domnevno zavarujejo pred vdori signalov, ki bi lahko kvarljivo vplivali na njihov miselni proces.

Omrežje vseh omrežij

Internet ni le eno omrežje. Temelji namreč na principu redundance, torej ima vrsto rešitev, ki poskrbijo, da se samodejno in hipno vzpostavijo nove poti, da naši podatki pripotujejo iz točke A v točko B, kamor so bili namenjeni.

Lažje, a še vedno presneto težko, bi bilo onemogočiti del interneta, npr. v posamezni državi ali regiji. Sočasno bi bilo namreč treba ugasniti ponudnike omrežnih storitev (NSP), torej organizacije, ki ponudnike dostopa do interneta povezujejo z internetno hrbtenico. Če »pade« le posamezen NSP, se promet le preusmeri prek drugega – na voljo ima na tisoče drugih poti. Tudi podvodni optični kabli (teh je po zadnjem štetju že več kot 400) se stalno vzdržujejo, saj jih poškodujejo potresi, podvodni plazovi, ladijska sidra itd.

Katastrofa vseh katastrof

Strokovnjaki so si enotni, da bi internet lahko omajala le katastrofa, kot je še ni bilo, ki bi fizično poškodovala vodnike, strežnike in podatkovne centre, na katerih temelji internet, ali pa prekinila dobavo električne energije po svetu. A takrat padec interneta ne bi bil naša glavna skrb, šlo bi za preživetje človeške vrste. Teorije omenjajo trk Zemlje z asteroidom ali pa globalno termonuklearno vojno.

Sabotaža?

Precej bolj verjeten scenarij bi bila sabotaža. Nato je lani poročal o močno okrepljeni prisotnosti ruskih vojaških podmornic v bližini podatkovnih kablov, ki povezujejo Evropo in ZDA. Če bi v koordiniranem napadu vojska prekinila omenjene povezave, bi internet še vedno deloval, je pa res, da bi bile komunikacije med ZDA in njenimi evropskimi zavezniki otežene.

Človeška napaka?

Neprofitna organizacija ICANN je leta 2015 izdala poročilo, ki je vsebovalo študijo ranljivosti internetnega »imenika«. Dilema, ki je trenutno še vedno predvsem teoretična, je povezana z redundančnimi sistemi. Če bi, denimo, večji del interneta odpovedal za več dni, bi delo prevzeli nadomestni sistemi. Do tu vse lepo in prav, a če bi delo opravljali (pre)dolgo, bi se lahko zmedli in začeli mešati nove in stare podatke. Gre za kompleksno študijo, ki jo najdete na www.icann.org.

Obilna sončna energija

Med za internet (in bržkone tudi ljudi) pogubnimi scenariji se v znanstveni srenji najdejo tudi študije o sprostitvi večjega dela energije Sonca. Ta bi lahko ustvarila elektromagnetni pulz, ki bi, teoretično, lahko »scvrl« vso elektroniko na Zemlji.

Hekerski napad

Kriminalke in filmi znanstvenofantastičnega žanra kot precej verjeten scenarij padca interneta upodabljajo hekerske napade. Hekerji naj bi bili sposobni izdelati računalniški virus, ki bi lahko onemogočil računalnike in seveda sam internet. Varnostni strokovnjaki sicer trdijo, da je kaj takega tako rekoč nemogoče, saj nihče ne pozna niti recepta, kako spraviti internet na kolena.

Absolutne varnosti ni

V sodobnem svetu stoodstotne varnosti ni. Ni absolutno varnih sistemov in omrežij. Lekcija ladje Titanik je še kako živa – potopila se je ladja, ki je veljala za nepotopljivo. Tudi internet velja za nezlomljivega, dokler se ne primeri nasprotno. Možnosti so sicer minimalne, poznavalci jih postavljajo na 1 : 250. Statistika gor ali dol, menim, da do nadaljnjega lahko še mirno spimo – internet bo še obstajal, ko se zbudimo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki