Predzadnja serija tiskalnikov Pixma ni premogla posebej ugledne zunanjosti, kar so priznavali tudi sami Canonovi strokovnjaki. Zato je toliko bolj razveseljivo, da so najnovejše večnamenske naprave izdelane z veliko več čuta za estetiko. Model Pixma MP500 je lepo zaobljen in daje vtis resnosti.
Nekateri tiskalniki in večnamenske naprave na trgu zdržijo dlje, drugi manj. Canonova modela Pixma MP110 in MP130 sta bila naprodaj (vsaj v Sloveniji) manj kot leto dni, pa so ju že nadomestili z modeloma MP150 in MP170. Sliši se logično - stare tiskalne kartuše BJC-24 so upokojene, pred kratkim so jih nadomestile glave/kartuše št. 40/41 oz. 50/51 (glej članek o Canon Pixma iP1600 in iP2200 v novembrski številki).
V rokah držite januarsko številko Monitorja, ki pa je vendarle izšla konec decembra, se pravi ob izteku leta. In to leta, ki se je izkazalo za zelo zanimivo na različnih področjih. Uredniki in sodelavci, ki soustvarjamo revijo, smo si ga zapomnili različno - nekaterim so ostali v spominu bolj strojni izdelki, drugim spletne storitve, tretjim liberalizacija telekomunikacij pri nas... Omenjena različnost je seveda posledica tega, da je računalništvo širok pojem, ki ga v reviji poskušamo pokrivati s kar najširšim "repertoarjem" in širokim videnjem sodelavcev, saj ga le tako lahko dovolj popolno zaobjamemo.
Letošnji januar sta zaznamovala dva dogodka, ki vsak po svoje prinašata dobre novice v zdaj že kar nekaj let nekoliko opešano računalniško sfero. Prvi je Macworld, na katerem je Apple dokončno predstavil svoje nove računalnike, ki jih po novem poganjajo Intelovi procesorji, drugi pa lasvegaški sejem CES, ki je postal tisto, v kar bi se moral Comdex preobraziti takoj po tem, ko so računalniška podjetja ugotovila, da se na sejmih srečuje vedno manj poslovnih obiskovalcev.
Živimo v potrošniški družbi in kar nekako smo se že navadili na to, da nas podjetja in prodajalci z vseh koncev zasipajo s ponudbami izdelkov, ki so vedno (naj)boljši in jih moramo, če želimo v korak s časom, nujno kupiti. Novi avtomobili, nove obleke, ne nazadnje novi računalniki. Trženje ali način prodajanja izdelkov, ki jih je na trgu že tako ali tako preveč in se med seboj komajda razlikujejo, je postalo že prava mala znanost. O tem, kako podjetja poudarjajo in "prilagajajo" določene lastnosti računalnikov in različnih strojnih delov, pa smo v tej rubriki že večkrat pisali.
Najnovejši šestbarvni Hewlett-Packardov model za rabo doma smo preizkusili že v septembrski številki, vendar do zdaj zanj ni bilo na voljo rezervnih kartuš, zato smo se merjenja zmogljivosti le-teh oz. izračunavanja cene odtisa lotili šele zdaj.
Model R300, ki smo ga preizkusili marca 2004, je bil za Epson v marsičem prelomen. To je bil njihov prvi foto (šestbarvni) brizgalnik z ločenimi kartušami, namenjen "slehernikom" in ne le (pol)profesionalcem (takratni model 950). Hkrati je bil eden prvih Epsonovih modelov, ki so zmogli neposredno tiskanje s pomnilniških kartic, in prvi njihov model, združljiv s Pictbridge, torej je omogočal neposredno tiskanje iz novejših fotoaparatov.
Epson na trgu domačih brizgalnih tiskalnikov ni (več) kdo ve kako uspešen. Očitno se podjetje tega zaveda - novih štiribarvnih modelov že kar nekaj časa ni na spregled. Nasprotno pa je z leti postalo pojem za foto tiskanje, še posebej med profesionalci, ki uporabljajo tiskalnike formatov A3+, A2, A1 in A0. To so predvsem t. i. "print shopi" in agencije, ki s takimi tiskalniki tiskajo izdelke za naročnike.
V svojem prvem uvodniku, objavljenem v novembrski številki, sem se pozabaval s stanjem na naši širokopasovni sceni oz., natančneje, na tistem delu te scene, ki jo obvladuje Telekom. Minila sta dva meseca in ne morem si kaj, da se ne bi spomnil svojega takratnega citata: "Mnogi so v boju s Telekomom obupali, morda bo še kdo." Tako kot kaže zdaj, bo ta "nekdo" morda na vrsti veliko prej, kot sem sprva mislil. Žal.
Podjetje T2 je med internetnimi odvisneži v Sloveniji gotovo eno najbolj omenjanih v zadnjem času. Obljublja namreč, da bo do uporabnika po telefonskih paricah (žicah) speljalo nekajkrat širše "pipe", kot dosedanji ponudniki ADSL, in to za enako ali celo manj denarja. Uporabniške zahtevke so začeli zbirati 1. oktobra, vendar so bili prvi uporabniki dejansko priklopljeni šele sredi novembra. Med njimi smo bili tudi mi.
