Vajeni smo že, da so Xiaomijevi izdelki na sami meji tistega, ko bi lahko za sveto zatrdili, da podjetje z njimi dela izgubo. Torej so poceni, hkrati pa popolnoma spodobni. To velja tudi za najnovejšo športno uro Amazfit Stratos 3.
V prejšnjem Monitorju smo preizkusili vrhunska televizorja OLED Sony in Philips, tokrat smo v roke dobili še vrhunski LG – 65-palčni model E9. Nekaj tednov smo bili deležni zavistnih pogledov naključnih obiskovalcev našega laboratorija.
Zadnja leta se navdušujemo nad televizorji, ki premorejo zaslone OLED, in tudi tokrat ne bo nič drugače. Ker gre za vrhunska modela z zgornjega roba cenovne lestvice, sta se proizvajalca potrudila še pri čem, ne le pri kakovosti slike.
Obstajajo zunanji diski in obstajajo ključki USB. In obstajajo zunanji »diski« oziroma pogoni SSD, ki ponujajo najboljše obeh svetov. Plus hitrost.
Samsung je s svojimi telefoni ubral podobno strategijo kot nekoč Nokia – preplaviti tržišče z množico najrazličnejših modelov. Verjetno v upanju, da bo na ta način dosegel res popolnoma vsakega morebitnega kupca. Stranski efekt je bil (in je še danes) zmedenost uporabnikov, cilj pa vsekakor dosežen – Nokia je bila pri prodaji telefonov zelo uspešna. Tako kot je danes Samsung.
Revolut, mBills, ne nazadnje tudi posebne bančne aplikacije, ki jih predstavljajo banke, vse to so mobilne denarnice, s katerimi lahko do neke mere nadomestimo gotovino ali bančne kartice. Tej skupini se je nedavno pridružil tudi Telekom z denarnico Valú.
Že ob kar nekaj testih Samsungovih telefonov serije A smo presenečeno ugotovili, da vsebujejo kakšno novo tehnologijo, tako, ki je tudi vrhunski in najnovejši modeli Galaxy S ne premorejo. Tekma na mobilnem področju je očitno postala prehitra, da bi bilo mogoče z novostmi čakati na vsakoletno pomlad, ko podjetje predstavi najnovejše modele S, ali jesen, ko na ogled postavi nove Note. Tudi tokrat preizkušeni Galaxy A70 se ponaša s tako novostjo – polnjenjem akumulatorja z močjo 22 W.
Že nekaj časa opažamo, da se je Samsung v srednjem razredu telefonov podal v resno ofenzivo, očitno zato, ker jim kitajski Huawei resno diha za vrat. In seveda zato, ker je kupcev, ki so za nov telefon pripravljeni redno (vsake dve leti) odšteti 1.000 evrov, končno mnogo. Zagotovo je več takih, ki bi za dovolj dober, čeravno ne popolnoma vrhunski, telefon, odšteli 300, 400, 500 ali 600 evrov.
Honor je Huaweijeva blagovna znamka, tega ne smemo pozabiti, in še nedavno je veljalo, da so Honorjevi telefoni le bolj ali manj preimenovani modeli, ki se prodajajo pod imenom Huawei. Vendar se časi spreminjajo, telefoni pa vse bolj postajajo »lego kocke«, kot smo jih že desetletja vajeni pri osebnih računalnikih. Rekli bi, da obstaja toliko telefonov, kot je mogočih kombinacij strojne opreme, od procesorjev do zaslonov, pa še bi se zmotili. Kajti po novem je običajno, da se celo telefoni istega imena razlikujejo med seboj – nimajo le različno velike shrambe (tega smo vajeni že od nekdaj), ampak imajo lahko tudi različne velikosti pomnilnika.
Verjetno ni daleč čas, ko se bo Sony odločil obupati nad svojimi mobilnimi telefoni. Tekma se namreč zdi že nekaj časa izgubljena, zmagujejo pač Samsung, Huawei (za zdaj še) in drugi Kitajci (in do neke mere še Applov iPhone). Sony je kot podjetje sicer še vedno (ali pa spet) zelo uspešen, vendar le na račun izdelave in prodaje komponent (tipala za fotoaparate, tudi telefonske!) ter seveda na račun posla s konzolo Playstation. In vendar se tudi na področju pametnih telefonov še vedno trudijo, ponavadi v drugih smereh kot konkurenca, včasih tudi v res nenavadne smeri.
