Poleg "običajnih" prenosnikov ima večina bolj uveljavljenih izdelovalcev v svojem programu tudi prenosne delovne postaje, ki se po zasnovi sicer ne razlikujejo pretirano od navadnih modelov, se pa lahko pohvalijo s profesionalnim grafičnim procesorjem (ATI FireGL, nVidia Quadro) in so certificirani za delo z najzahtevnejšimi grafičnimi in oblikovalskimi programi.
Še en prenosnik v poplavi novih izdelkov s tehnologijo Centrino 2 je tudi Latitude 110L. Prvenstveno je namenjen kupcem, ki so občutljivi na ceno. 110L je tako na voljo v številnih različno zmogljivih konfiguracijah, mi pa smo v preizkus dobili najmočnejšo različico.
TroNote T97Plus sodi v kategorijo prenosnikov, ki zamenjujejo namizne sisteme. V tej kategoriji ponavadi kraljujejo kar se da hitri namizni procesorji in T97Plus ni nobena izjema. V njegovi notranjosti tiktaka Pentium 4 s taktom 3,2 GHz in omogočeno tehnologijo hipernitnosti. Pri delu mu pomaga že v osnovi kar 1 GB delovnega pomnilnika. To seveda pripomore k visokemu rezultatu na hitrostnem preizkusu Winstone Business 2004. Še bolje se odreže pri delu z večpredstavnostnimi programi in 3D grafiko. Tu je absolutni prvak, saj mu program 3DMark2001 prisodi kar 17342 točk, najbližjima zasledovalcema pa le 15010 oziroma 12128 točk. Seveda je za ta rezultat najzaslužnejša grafična kartica nVIDIA GeForce Go 6800 s kar 256 MB grafičnega pomnilnika. Za še večji užitek pri igranju zahtevnih iger in sploh delu z računalnikom poskrbi odličen 17,1-palčni zaslon s folijo. Slika ima visok kontrast in je enakomerno osvetljena. Ločljivost je kar 1680 × 1050 pik
Acer je med vodilnimi izdelovalci prenosnih računalnikov, še v večji meri pa to velja za tablične računalnike oziroma križance med prenosniki in tablicami. Spominjamo se še Billa Gatesa, kako je z Acerjevim tabličnim računalnikom v roki poskušal prepričati svet, da je prihodnost mobilnega računalništva prav v teh napravah. Prodaja tabličnih računalnikov se ni odvijala po željah Microsoftovega šefa, ti so namreč ostali nišni izdelek. Acer (skupaj s še nekaterimi izdelovalci) pa se ne vda.
Panasonic je po modelu DMC-FZ20, ki je eden najzmogljivejših fotoaparatov z veliko optično povečavo in smo ga opisali letos februarja, predstavil tudi nekoliko okrnjen model DMC-FZ5, ki skupaj s štirimilijonskim DMC-FZ4 nadomešča že nekoliko ostareli aparat FZ3. FZ5 ima v primerjavi z dvajsetico nekoliko bolj plastično ohišje (pri FZ20 je to deloma kovinsko), objektiv ima nekoliko slabše optične lastnosti, a isto povečavo, nima tudi vmesnika za zunanjo bliskavico. Po drugih lastnostih pa sta si aparata podobna kot jajce jajcu, deloma pa na to kaže že oblika obeh Panasonicov, saj sta si tudi po zunanjosti zelo sorodna.
Olympusov novi aparat z nekoliko neobičajno oznako FE-5500 (kar ne gre zamešati s posebnežem iz Olympusove kolekcije Ferrari) je prvi zares žepni aparat tega izdelovalca. Kljub temu da ima v prodajnem programu tudi nekatere druge razmeroma majhne fotoaparate (npr. Mju in Mju mini), je za "žepnost" v veliki meri pomembna debelina oz. tankost aparata. FE-5500 meri slaba 2 cm in pol, kar pomeni, da se lahko skrije v praktično vsak žep.
Konica Minolta je bila z modelom Dimage Z1 eden prvih izdelovalcev, ki je po dokaj ugodni ceni ponudil digitalni fotoaparat z veliko optično ločljivostjo. Omenjeni aparat so vmes že večkrat nadgradili, zadnja različica, Dimage Z5, pa po lastnostih sodi med zmogljivejše aparate v razredu digitalcev z veliko optično povečavo. Gre za aparat s petmilijonskim tipalom, 12-kratno optično povečavo in optičnim stabilizatorjem slike. V primerjavi s predhodnikom, Dimage Z3, ponuja večjo ločljivost tipala in večji zaslon LCD (ta ima sedaj diagonalo dva palca), po preostalih lastnostih pa se od predhodnika ne razlikuje.
Canon je pred kratkim prenovil najšibkejša aparata iz družine Digital Ixus, sedaj pa je prišel na vrsto tudi najzmogljivejši, petmilijonski model Ixus 500, ki ga nadomešča Digital Ixus 50, prvič pa so pri Canonu predstavili tudi Ixusa s sedemmilijonskim tipalom - Digital Ixus 700.
Na lanskoletni Photokini je bil poleg drugih zanimivih izdelkov predstavljen zelo pomemben digitalni fotoaparat za podjetje Nikon. Dve kratki, a za digitalne fotoaparate zelo dolgi leti je podjetje le stežka tekmovalo s Canonom. Marsikateri profesionalni fotograf, zvest Nikonovi tehniki, je že razmišljal o zamenjavi celotne opreme, saj je močno pogrešal vrhunski model, ki bi zadovoljil njegove potrebe. Nikon je tako v zadnjem hipu izdelal dva odlična fotoaparata: D2H, ki pa ima, žal, prenizko ločljivost, in D2X, tako dolgo pričakovani vrhunski fotoaparat.
Prijetno oblikovan prenosnik v kombinaciji sive in črne barve je razmeroma velik, povečini zaradi zaslona, velikega 15,4 palca in s širokim razmerjem stranic. Ta je izdelan s tehnologijo TruBrite, ki smo jo v prenosnikih tega izdelovalca že srečali, in prinaša nadpovprečno svetlo sliko z zasičenimi barvami in dobrim kontrastnim razmerjem. Negativna plat je malenkost večji odblesk svetlobe, vendar prednosti vsekakor odtehtajo to pomanjkljivost. Tipkovnica s slovenskimi znaki ima precej samosvojo razporeditev določenih tipk, pa tudi vpetost v ohišje je v nasprotju s pričakovanji nekoliko manj trdna. Sledilna ploščica je dokaj natančna, vendar nekoliko premajhna za udobno delo. Od vmesnikov smo pogrešali predvsem infrardečega ter bluetooth, ne manjka pa brezžični po standardu 802.11b/g. Priročen čitalnik pametnih kartic na sprednji stranici sprejme vse danes razširjene vrste kartic, razen kartic Compact Flash. Vgrajeni zvočniki Harman/Kardon predvajajo presenetljivo kakovosten zvok, čeprav bi bili morda lahko za odtenek glasnejši. V korak s časom gre enota DVD, ki zapisuje na obe vrsti nosilcev DVD (plus/minus) z do 8x hitrostjo, ne podpira pa zapisovanja na dvoslojne nosilce. Ob predvajanju filmskih plošč lahko enoti s pomočjo priloženega programa znižamo hitrost vrtenja in tako blagodejno vplivamo na sicer precejšno glasnost le-te. Mimogrede, čeprav se ventilator za hlajenje procesorja med delom občasno vklopi, je na srečo praktično neslišen in zato ne moti zbranosti pri delu ali med ogledom večpredstavnih vsebin.
