Upad prodaje osebnih računalnikov je Intel prisilil k razvoju nišnih tehnologij. Intel Galileo je odprtokodna 32-bitna strojna osnova x86, namenjena učenju, laboratorijski in domači rabi. Bo postal prodajna uspešnica ali bo utonil v pozabo?
Intel je predstavil dva nova procesorja. Na njuni embalaži se bohoti napis "Unlocked" ali, po domače, "Odklenjen", kar je pravzaprav svojevrsten fenomen. Procesorski gigant je namreč skoraj desetletje imel vse besede, povezane z navijanjem procesorjev, za bogokletne, saj naj bi to početje skrajšalo življenjsko dobo procesorjev. Preizkusili smo dva uradna "navijalca".
Dejstvo je, da Intel danes prodaja najzmogljivejše namizne procesorje. Svoje tehnološko vodstvo so sredi marca še nadgradili, saj so zmogljivim štirijedrnikom dodali še dve sredici in par megazlogov pomnilnika. Za vsak primer, veste, dodatne zmogljivosti pridejo vedno prav. Prvi primerek ekstremno hitrega in ravno tako ekstremno dragega procesorja, Intel Core i7 980X, je našel pot tudi v Monitorjev laboratorij.
V Intelu se že od leta 2006 pridno držijo svojih lastnih zapovedi, ki jim vsako leto narekujejo predstavitev nove mikroarhitekture čipov. Tako imajo tudi razvojniki postavljene (precej) visoke cilje, da v ostrem boju s konkurentom ne zaspijo. Leto 2010 na namizja prinaša procesorje, izdelane z 32-nm tehnološkim postopkom, prvič pa se predstavljajo procesorji z vgrajeno grafiko.
Ob prebiranju zgornjega naslova bi večina Slovencev najprej pomislila na novi vozili bavarskega proizvajalca. Vožnje z njima se vsekakor ne bi branili, kljub temu pa smo tokrat raje preizkusili nova paradna konja iz Intelovega hleva.
Po dveh tednih z goro procesorjev gledam na procesorski svet z drugačnimi očmi. Danes pravzaprav slabega procesorja ni več, še celo enojedrnika sta me s svojo odzivnostjo presenetila, saj ju tudi Windows Vista SP1 ni spravil na kolena. Resda nista hitra, vendar sta še vedno dovolj hitra in celo hitrejša od običajnega uporabnika, da ga ne bosta zavirala pri njegovem delu ali zabavi z računalnikom. Vsi drugi procesorji pa so vsaj dvakrat boljši od njiju, nekateri tudi desetkrat, pa sem zapisal še premajhno številko.
Serijo za procesorje obremenjujočih preizkusov smo sestavili iz kar se da različnih programskih orodij, ki se ponavadi zlepa ne zadovoljijo s procesorsko močjo, oziroma je zanje te moči (vsaj v očeh izdelovalcev) vedno premalo. Procesorje smo preizkusili v grafičnih programih, igrah, 3D renderiranju in kodiranju video vsebin, prizanesli pa jim nismo niti s stiskanjem večje količine datotek.
Oboroženi z znanjem o procesorskih sredicah in sistemskih naborih ter pomnilnikom, s katerimi prvi tesno sodelujejo, si lahko ogledamo, kako se je 27 bojevnikov iz silicija, zapakiranih v oklep iz ponikljanega bakra, tokrat spopadlo z računskimi izzivi 21. stoletja.
Procesorji so na osnovni plošči, ki je temeljni kamen vsakega računalniškega sistema, povezani z veznim naborom, ki je zadolžen za povezovanje in upravljanje vseh v računalnik vgrajenih komponent. Skladno s procesorji izdelovalci razvijajo tudi sistemske nabore in jim dodajajo vedno nove funkcionalnosti (podpora pomnilniku, diskom, večkanalnemu zvoku, nekateri vsebujejo celo lastne grafične rešitve ...).
Procesorji so nekakšno srce računalnika. S svojo močjo ne premetavajo le gora ničel in enic, temveč napajajo tudi druge komponente, denimo grafične in zvočne kartice; predvsem delovanje prvih je zelo odvisno od osrednjega procesorja. Preizkusili smo 27 aktualnih procesorjev za namizne računalnike ...
