Samsung je po HTC drugi proizvajalec, katerega pametni telefoni z Googlovim operacijskim sistemom Android, so na voljo tudi pri nas. Samsungov telefon Galaxy je pri programski opremi povsem standarden Android 1.5 ("Cupcake"), navdušuje pa z zelo kakovostno strojno opremo.
Kolega, urednik neke druge revije, je zadnjič zapisal, da so velika podjetja v stalni nemilosti javnosti; globalno gledano Microsoft, pri nas Telekom. Res je, "krivdo" za to pa nosimo vsi oziroma človeška narava, pa tudi prizadeta podjetja.
Kljub veliki privlačnosti Spleta in vedno novih storitev v njem je očitno, da je med internetnimi aplikacijami e-pošta še vedno ena najpomembnejših, še posebej v poslovnih in drugih delovnih okoljih (npr. v izobraževanju). Izpad e-poštnega strežnika je nekaj, kar se v takšnih okoljih zazna najprej in povzroči največ negodovanja, včasih celo takojšnjo poslovno škodo. Vendar pa je e-pošta v skoraj vsakem pogledu zelo zastarela in v svoji okosteneli obliki vse manj primerna za učinkovito delo. V Googlu se je zato ekipa, ki se je že uspešno dokazala z razvojem storitve Google Maps, lotila novega izziva: kakšna bi bila e-pošta, če bi jo odkrili danes? Po uspešni predstavitvi koncepta sta se brata Rasmussen z ekipo prekaljenih razvijalcev preselila v Googlovo pisarno v Sydneyju, kjer je v miru nastal (in še vedno nastaja) Google Wave (Val), skupek protokola, odprte programske kode in izdelkov, ki naj bi povsem prenovil način komuniciranja v internetu.
Googlov Android je prišel tudi v naše kraje. Še bolje, v naše kraje je prišel trenutno najboljši pametni telefon s tem operacijskim sistemom, ki so ga pri izdelovalcu, podjetju HTC, še izdatno izboljšali z lastnimi programskimi nadgradnjami HTC Sense.
V starih časih so bili zlatokopi pripravljeni žrtvovat marsikaj i, da bi dosegli končni cilj - najti zlato žilo in obogateti. Mrzlično so raziskovali in preizkušali še tako nemogoče možnosti, a le redki so na koncu zares obogateli. Zdi se, da je računalniška industrija v teh časih v podobni situaciji. Vsi mrzlično iščejo novo zlato žilo, pri tem pa vse manj izbirajo sredstva. Čeprav ne bodo priznali, gre za vprašanje obstoja.
Napredek pri strojni opremi je še bolj poudaril težave, ki že desetletje in dlje pestijo temeljno programsko opremo - operacijske sisteme. Ob zniževanju cene računalnikov pa je vse teže opravičiti tudi njihovo visoko ceno.
Dandanes se zares veliko ukvarjamo s takimi in drugačnimi gesli. Potrebujemo jih na bankomatih in pri plačilu s kreditno kartico, pa za prijavo v službeno računalniško omrežje, domačo e-pošto, družabne spletne strani, forume, spletne trgovine, spletne banke, pa seveda za dostop do telefona in še in še bi lahko naštevali.
Kdor misli, da na področju spletnih iskalnikov ni prostora za inovacije, se krepko moti. V zadnjih nekaj mesecih smo bili priča nastanku novih ali močno prenovljenih spletnih storitev, ki znatno izboljšujejo semantično analizo iskanih izrazov in podajajo bolj relevantne zadetke ali pa, še bolje, kar točne odgovore. Odpira se torej novo poglavje v razvoju spletnih iskalnikov.
Ideja za ta uvodnik se mi je porodila ob Microsoftovi splavitvi beta različice novega Office 2010 in branju komentarja na arstechnica.org. Res - ali tale Office, pardon, Word, res še pije vodo?
Google ponuja silno veliko brezplačnih storitev. Nekatere so dobro znane, druge manj. Med tistimi manj znanimi se najdejo pravi biseri in eden izmed njih je tudi Google Sync. Ta storitev omogoča, da brez dodatnega programa na računalniku sinhroniziramo stike, in pri nekaterih telefonih tudi koledar, med Gmailovim računom in prenosnim telefonom.
