Glasba v oblaku je vroča storitev. Velikani industrije, kot so Amazon, Google, Apple in Sony, že ponujajo svoje rešitve. Za uporabnike naprav z Androidom je možnosti precej, a so povečini omejene na območje ZDA. Tudi Google Music beta, ki pa jo, če smo povabljeni, z zvijačo lahko aktiviramo tudi pri nas.
Pred nami so v računalništvu zanimivi časi. Microsoftova prevlada na področju operacijskih sistemov je začela bledeti, pojavile so se nove platforme, pretežno povezano z mobilnimi napravami. Kakšna je torej nadaljnja pot okolij Windows, Mac OS in Linux? Kaj pa mobilnih operacijskih sistemov? Ne smemo pozabiti na strežnike, pa na spletne storitve in računalniški oblak, ki brišejo meje pojma operacijski sistem. A operacijski sistem bo še vedno določal platforme, ki jih bomo uporabljali v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti.
Si je še pred nekaj leti sploh kdo predstavljal, da bo podjetje, ki je izdelalo tako marginalen izdelek, kot je spletni iskalnik, postalo silno bogato in mogočno? In si je kdo predstavljal, da bo ta marginalni izdelek postal tako zelo pomemben, za marsikoga celo ključen, kot je sedaj?
Računalništvo v oblaku prodira v naše vsakdanje delo, pogosto ne da bi to sploh opazili. Številne storitve, ki jih uporabljamo, so tipični primer storitev v oblaku, a se uporabniki tega velikokrat sploh ne zavedamo. V spletu lahko najdemo veliko "oblačnih storitev", ki se med seboj razlikujejo, tako po namembnosti in videzu kot tudi po uporabnosti. Izmed teh smo izbrali nekaj najbolj zanimivih in uporabnih ter jih preizkusili.
Boj za prevlado med spletnimi brskalniki se je dodobra razplamtel pred slabim letom dni. Uveljavljenima Internet Explorerju in Firefoxu se je postavil ob bok Chrome, ki trenutno velja za brskalnik, katerega tržni delež se najhitreje veča. Preverili smo več deset razlogov, zakaj ga velja vsaj preizkusiti in se prepričati, ali trditve o preprostem vmesniku, hitrem delovanju in množici uporabnih dodatkov držijo.
Spletišče YouTube s svojo zajetno videoteko že več kot pol desetletja navdušuje mlado in staro. Njegovi uporabniki so v letih nanj naložili toliko gradiva, da ga človek za časa svojega življenja ne more pregledati, četudi bi živel več sto let. YouTube, eden izmed pionirjev Spleta 2.0, je lani svojo dejavnost v oblaku razširil s preprostim urejevalnikom naloženih video posnetkov.
Podjetje Google je začelo svojo pot z nadvse zmogljivim iskalnikom. Huronski uspeh jim je dal finančno podporo za širitev dejavnosti. Vsako leto iz njegovih laboratorijev vznikne kup novih storitev. Hitro kot blisk se znajdejo v uporabnikovem računu in dosti jih enako hitro tudi izgine. Picasa ni ena izmed slednjih, saj je konec lanskega leta prilezla že do razvojne številke 3.8 in je močnejša kot kdaj prej.
Tekma za uporabnike med izdelovalci operacijskih sistemov za mobilne naprave, kot so telefoni in tablični računalniki, še nikoli ni bila tako ostra kot v zadnjih mesecih. Apple in Google z novimi različicami izdelkov kar tekmujeta, kdo bo prej in bolje podprl posamezno funkcionalnost, ki smo je bili doslej vajeni le v osebnih računalnikih. Medtem pa tekma že terja prve žrtve. Nokia se je odločila, da bo spet prevzela nadzor nad operacijskim sistemom Symbian in dobesedno razpustila dosedanjo neprofitno organizacijo, v katero je v zadnjih letih vložila več kot 230 milijonov evrov.
Morda v vsakdanjem življenju to (še) ni vidno, toda sodeč po dogajanju na trgu in zlasti med izdelovalci opreme, danes že vstopamo v obdobje menjave platform. Tablični računalniki in pametni telefoni naj bi dobili v naslednjih dveh letih bistveno večji pomen, tudi v poslovnem okolju, to pa naj bi se občutno poznalo tudi v tržnih deležih glede na osebne računalnike in prenosnike. Medtem pa nekdanji vodilni microsoftovci drug za drugim trdijo, da okolje Windows ni več osrednji center inovacij v računalništvu.
Pravica do zasebnosti je ena tistih vrednot in pravic, ki je vsakomur zelo pri srcu in za katero smo se, če je treba, pripravljeni tudi boriti. Za informacijsko družbo pa vedno bolj velja, da na vse mogoče načine in predvsem nenehno ogroža to našo bolj ali manj skrbno negovano pravico. Najhuje je to, da se nam je še bolj kot spretnih hekerjev, paparacov ali novic ter promocije željnih blogerjev treba bati predvsem početja držav, v katerih živimo.
