Zanimiva nova zmožnost spletnih pisarn je programiranje. Ob pomoči skriptne kode in pripravljenih predmetov lahko sestavimo najrazličnejše avtomatizirane postopke, ki ohranjajo vse prednosti dela v oblaku - preprosta raba ob kateremkoli času, s katerekoli naprave, ki ponuja povezljivost v splet in dovolj sodoben spletni brskalnik.
Pravijo, da tisk umira. Iz dneva v dan se tiskana beseda vse manj bere. Po informacije večinoma hodimo v splet. S pohodom mobilnih naprav je trend še očitnejši. Vendar ljudje berejo in bodo vedno brali. Tudi v krizi so priložnosti za uspeh. Uspeh elektronske izdaje znanega časnika New York Times priča o priložnosti, ki čaka, da jo zagrabimo. Z Google Currents Producer ustvarimo elektronsko revijo.
Prepoznavanje govora v računalništvu že več desetletij označujemo kot "naslednjo veliko stvar", pa se kljub temu leto za letom na tem področju bolj malo zgodi. Toda v zadnjem času več novic daje slutiti, da so znanstveniki vendarle našli pravo smer: zajem in predvajanje na lokalni napravi, prepoznavo pa v oblaku. Ob tem se strežniki "učijo" z analizo milijonov narekovanih besedil in inkrementalno izboljšujejo točnost prepoznavanja. Točno to pot je ubral Apple s pomočnico Siri, ki se menda v novi različici kiti zlasti z naučenim pri poslušanju narekov v svojem prvem letu obstoja. Nuance, ki je partner pri projektu, je nedavno objavil, da se je v njihov razvojni program vključilo že 10.000 neodvisnih razvijalcev. Najbrž zato ni treba ugibati, kaj bo znal naslednji val mobilnih aplikacij.
Oblačne storitve so že dolgo na jeziku raznih promotorjev računalniške industrije. Že ob njihovem "izumu" so vsi vedeli, da bodo naslednja velika stvar. Resnici na ljubo, so bili začetki bolj klavrni. K neuporabnosti prvih oblačnih storitev so veliko prispevale neustrezne internetne povezave, a še večjo škodo so jim zaudale slabo zamišljene aplikacije, ki so bile same sebi namen, zato smo jih uporabniki sprva bolj tipali. Z razmahom spletnih shramb se je vse spremenilo.
Ko mali podjetnik prvič obuje "privatniške" čevlje, ne ve, kaj ga čaka. Pojma nima, kako napisati račun, voditi knjige, odvajati davke in plačevati prispevke. Ker se spozna na svoj posel, je prepričan, da bo to dovolj. Posledice zmotnega mišljenja skušajo omiliti najeti računovodje in spletni pripomočki za male podjetnike.
Dropbox je prvi, četudi precej na tiho, osvojil uporabnike po vsem svetu z brezplačnim prostorom v oblaku, pa čeprav je za prgišče evrov ponudil manj kot tipičen USB ključek. Nato je prišel Apple z iCloudom, zdaj se je zganil tudi Google z Drivom. Microsoft je obenem potrdil, da bo SkyDrive postal pomemben člen naslednjega rodu Oken. V vsega nekaj tednih so se nato odzvali še številni drugi in danes skoraj ne najdemo večje družbe, ki ne bi snovala take ali drugačne, toda lastne oblike pomnilniškega prostora v oblaku. Vsaj delček obvezno brezplačnega. Zakaj? Mar je taka konkurenca res potrebna? Ne, toda prepričati uporabnika, da zaupa podatke prav določeni storitvi, je šele začetek. Le kdo bi selil podatke iz oblaka v oblak, ko zmanjka prostora in bo treba plačati zanj? Čim več imate (brezplačnih vsebin), tem večja je verjetnost, da boste ostali za vselej z njimi.
Pisarna v oblaku je presenetljivo uporabna tudi na mobilnih napravah. Oglejmo si nekaj možnosti rabe skupka storitev Google Apps na mobilnih napravah s sistemom Android.
S pohodom Dropboxa in drugih oblačnih shramb smo si hitro ustvarili več računov, kjer imamo shranjene datoteke. Doslej je bilo treba za prenos datotek med različnimi shrambami kot vmesno postajo uporabljati prostor na računalniku, Otixo pa vse postori v spletnem brskalniku.
Slabe spletne navade nas večkrat privedejo v take in drugačne težave. Pripravili smo deset nasvetov, kako postati preprosto boljši kiberščak in si izboljšati spletno izkušnjo.
Varnost povezave med uporabnikom in spletno stranjo je že leta urejena s pomočjo varne povezave HTTPS. Številne znane in tudi manj znane spletne strani uporabljajo varne povezave HTTPS predvsem, ko so v igri občutljivi podatki. Značilni zgled so spletne prodajalne, elektronsko bančništvo ipd.
