Digitalni fotoaparati nas spremljajo v takšni ali drugačni obliki na vsakem koraku. Fotografije nastajajo kot po tekočem traku in želimo si jih deliti na različne načine, niso pa vse fotografije brezhibne ali dovolj zabavne. Tudi veliki igralci v svetu programskih orodij za obdelavo fotografij in grafično oblikovanje želijo svoje izdelke približati čim širšemu krogu uporabnikov. Poglejmo, kako si je to zamislil eden izmed njih.
Google je tehnološko srenjo nedavno presenetil s prenosnikom Chromebook Pixel. Gre namreč za zmogljiv računalnik z izvrstnim zaslonom, občutljivim za dotik, ki pa ima po drugi strani zelo omejen operacijski sistem. Zanimanje za Googlov Chrome OS se je s prihodom Pixla neznansko povečalo in ni ga medija, ki se ne bi spraševal, kaj ima spletni velikan za bregom. Razširjen spletni brskalnik v razkošni škatli, vredni več kot 1300 evrov? Eno je gotovo, cenejši Chromebooki so naenkrat videti nadvse privlačno. To je zgodba o enem izmed njih.
Kot vse kaže, v prihodnje ne moremo računati na uporabo računalniških naprav, ne da bi te bile tako ali drugače povezane s storitvami v oblaku. Kdor tega ne želi, postaja kot izobčenec na samotnem otočku, brez elektrike in stika s preostalim svetom. Po drugi strani pa skoraj vsak dan beremo ali doživljamo takšne ali drugačne vdore v oblačne storitve, ki smo jim zaupali podatke. Tudi tam, kjer ne gre za vdore, pa se občasno spoprijemamo z izpadi v delovanju, ki so posledica tako tehničnih kot človeških napak. Virtualni svet pač ni nič drugačen od resničnega. Tudi banke tu in tam oropajo, pa ljudje še vedno hranijo denar v njih.
Ameriški Yahoo je eden izmed pionirjev na svojem področju. Podjetje je iz skromnih začetkov zraslo v globalno prepoznavno korporacijo, ki pa v zadnjih letih izgublja čar oziroma privlačnost v očeh potrošnikov. Z novo direktorico in poslovno strategijo zdaj upajo na preboj nazaj v sam vrh svoje industrijske veje.
Se še spomnite časov, ko ni bilo Googlovega prevajalnika? Ker bomo kmalu proslavili peto obletnico, odkar je ta prelomna spletna storitev začela ponujati tudi slovenščino, se spodobi pogledati, kako kaže strojnim prevajalnikom danes in česa se lahko veselimo v prihodnosti.
Vsem dobro znan hollywoodski scenarij: iz bunkerja na neznanem kraju nepridipravi z maskami na obrazu in rokavicami z odrezanimi konci prstov na rokah besno tipkajo po majhnem prenosniku. Na zaslonu se izpisujejo podatki zaupnih zbirk, iz katerih nabirajo osebne in finančne podatke nič hudega slutečih posameznikov in jih izkoristijo za svojo korist. Na koncu izginejo v meglo oziroma, če je film uspešen, v drugi del.
Za večino ljubiteljev mobilne tehnologije so danes aplikacije izjemnega pomena. Za vsako področje oziroma kategorijo jih je na voljo že zelo veliko, tako da uporabniku ni vedno najlaže poiskati najboljših. Pripravili smo seznam desetih zanimivih in koristnih aplikacij za povečanje produktivnosti.
Za karneval ste skočili v Rio de Janeiro. O Braziliji ste razmišljali že nekaj časa, zato ste na internetu pred odhodom pregledali nešteto člankov o karnevalu, si prebrali kup forumov in po dolgem in počez prečesali ponudbo letalskih družb. Ko ste bili nekega dne dokončno odločeni, ste zagnali računalnik, odprli brskalnik, na hitro še enkrat pregledali ponudbo letalskih vozovnic pri različnih prevoznikih in izbrali najugodnejšo. Sami pri sebi čutite, da ste sklenili odlično kupčijo. Kaj bi porekli, ko bi vedeli, da na istem letu eno vrsto za vami sedi nekdo, ki je karto rezerviral istega dne ob isti uri na isti spletni strani kot vi, a je zanjo odštel pol manj?
Ameriška zvezna trgovska komisija (FTC) je 19 mesecev preiskovala družbo Google in ugotovila, da ne krši protimonopolnih zakonov. No, skoraj, saj gre tehnično za zunajsodno poravnavo in »sveto« obljubo googlovcev, da bodo odslej bolj pošteni, kar zadeva varovanje zasebnosti in oglaševanja. Patente, ki so jih kot obsedeni kupovali (beri: Motorola) zadnje mesece, bodo drugim ponujali pod poštenimi pogoji. Nekateri kritiki so zahtevali spremembe Googlovih algoritmov, vendar je FTC ocenil, da Google pač ne zlorablja svojega položaja. Tresla se je gora, rodila se je miš. Skratka, vse lepo in prav za Google. Le ena podrobnost – nekaj dni zatem so mediji zapisali, da je Google porabil za lobiranje 25 milijonov dolarjev. Poštenost pa taka …
Poštne storitve so velik del računalniškega vsakdanjika. S pohodom mobilnih naprav je poštni nabiralnik vedno z nami. Dostopnost nas osvobaja, a hkrati ustvarja nove spone. Elektronska pošta povzroča odvisnost, tega se zavedajo vsi veliki igralci na področju, ki nenehno izboljšujejo svoje storitve v želji, da bi posameznika vezali nase. Apple je pri snovanju nadgradnje Mountain Lion posvetil veliko pozornosti prav dežurnemu poštarju in prav je, da mu z enako vnemo sledimo tudi mi.
