Splet in z njim povezane tehnologije so del vsakdana skoraj vsakega uporabnika računalnikov. Med njimi pa se najdejo tudi spletni razvijalci, a to je sila široka definicija, predvsem zaradi kopice protokolov, označevalnih in programskih jezikov ter razvojnih orodij, ki jih lahko uporabljajo pri delu.
Novo leto je po nekajmesečnem zamiku tudi k nam prineslo spletno pisarno Office365. Zadevo smo preizkusili in potegnili nekaj vzporednic z doslej zelo priljubljenim Google Docs for Business.
Nedovoljeno prenašanje glasbe, filmov, programov in drugih vsebin je že vrsto let svetovno razširjena folklora, ki je doslej še z nobenim ukrepom ni uspelo ugonobiti. Kljub temu lastniki pravic, tudi s pomočjo državnih organov, ne odnehajo. Včasih so njihova pričakovanja nerazumna, kot v primeru predloga zakona SOPA (Stop Online Piracy Act), ki je zaradi orwellovske zasnove pogorel (uradno: prestavljen) še pred glasovanjem v ameriškem senatu. Drugič tako kot vojaške posebne enote udarijo v srž dogajanja: skoraj sočasno so opravili racijo pri lastnikih spletne storitve MegaUpload, kjer so menda s početjem zaslužili bajno bogastvo: doslej so jim zasegli že 42 milijonov dolarjev nezakonito pridobljenega premoženja! Dovolj, da so pognali strah v kosti tudi drugim podobnim storitvam. Le malo manj znani FileSonic je zato čez noč izključil možnost deljenja vsebin med uporabniki. Toda dosedanje izkušnje so jasne - zelo verjetno jim ne bo uspelo. Uporabniki se bodo pač preselili drugam.
Rivalstva so v računalništvu poglaviten razlog za hiter tehnološki napredek. Vsi se bojijo para iz garaže, ki ga še nihče ne pozna, a že jutri lahko sproži nov, večmilijardni posel.
Zdi se, da prihajamo v čase, ko ustvarjamo nove oblike delitve družbe. Na vseh ravneh in področjih, tudi v digitalnem svetu. V ozadju poteka srdit boj za privržence, tako med politiki na eni strani kot tudi izdelovalci izdelkov in ponudniki storitev drugod. Dogajanje v nastajajočem svetu digitalne mobilnosti, denimo, pomeni, da skuša vsak izdelovalec ustvariti svojo skupnost (trgovine App Stores) in pritegniti k sebi kritično mejo razvijalcev, podpornikov. Pri tem seveda rade volje zavrnejo tiste, ki drugače razmišljajo in si želijo več odprtosti, lahko bi rekli tudi pravičnosti. V tolažbo je za zdaj le to, da je ponudba zaenkrat zelo bogata, tako da imamo potrošniki, uporabniki, državljani, razmeroma široko izbiro. Toda kaj, ko zgodovina dokazuje, da v takem okolju praviloma preživijo le najbolj agresivni. Seveda na škodo svobode, izbire in drugačnega razmišljanja. Ali bo tokrat drugače?
Mi uporabljamo splet in splet uporablja nas. Z vsakim obiskom spletne strani se namreč shranjujejo informacije o odjemalcu, ki je sprožil zahtevek (npr. naslov IP, vrednosti polj "Referrer" in "User-agent"). Tudi ni skrivnost, da lahko ob pomoči spletnih piškotkov (angl. cookies) in informacij, ki jih, namerno ali ne, med deskanjem za seboj puščamo uporabniki sami (geoznačke, geolokacija, osebni profil v družabnem omrežju) oglaševalci in analitična podjetja sestavijo precej natančne vzorce naših spletnih navad. Ni dvoma, Orwell bi bil nad spletom navdušen.
Dostop na daljavo ni nič novega, nekateri odjemalci delujejo celo v spletnem brskalniku, a praviloma potrebujemo vsadek java. Google utira nova pota z brezplačnim dodatkov za svoj brskalnik Chrome.
Čeprav so storitve v oblaku nedvomno prihodnost računalništva, informatike in zabavne elektronike, so ljudje v zadnjih mesecih na lastni koži spoznali, da se tu ne cedita samo med in mleko. Po izpadih velikanov, kot so Amazon, Microsoft in Google, je postavil piko na i glede zanesljivosti polom storitev BlackBerry, ko so številni uporabniki skoraj tri dni ostali brez pošte in dostopa do interneta. Gre za lep dokaz, da je to področje morda zraslo prehitro in zato ponudnikom ni uspelo vzpostaviti temu primerne infrastrukture. Ti izpadi so hkrati dokaz, da velikosti podjetja ne moremo enačiti z zanesljivostjo storitve. Prej nasprotno - pri manjših, specializiranih ponudnikih utegnemo doživeti višjo kakovost.
Izum spletnih brskalnikov je podjetje Google v nekaj letih izstrelil v sam vrh. Ta internetni gigant danes ve praktično vse o vsakomur, zato uporabniki že začenjajo tožiti o vdiranju v njihovo zasebnost. Pritožbe so vsaj delno neupravičene, saj Google v svojih storitvah omogoča tudi zvrhano mero zasebnosti, le "vklopiti" jo moramo znati.
Ena izmed komponent, ki sestavljajo sodobno spletno aplikacijo, je prosto dosegljiv programski vmesniki (API). S njimi lahko razvijalci pišejo aplikacije, ki se povezujejo s spletno aplikacijo. Fantje iz San Francisca so prišli na genialno zamisel in ustvarili spletno aplikacijo, ki med seboj poljubno povezuje številna znana in priljubljena spletišča in omogoča avtomatizacijo spletnega življenja.
