Microsoft si želi zagotoviti cenovno ugoden in okoljsko vzdržen vir energije za napajanje svojih podatkovnih centrov, zato je kot prva komercialna stranka podpisal pogodbo o dobavi energije, ki jo bodo proizvajali z jedrskim zlivanjem (fuzijo), tehnologijo, ki v praksi še ne obstaja. Dobavitelj je družba Helion Energy, ki bo po načrtih prvi tovrstni reaktor v omrežje priključila že leta 2028. Če ga bo.
Podatkovni centri so veliki porabniki električne energije, saj so v lanskem letu porabili nekje med 1 in 1,5% svetovne proizvodnje, zato se v časih energetske draginje soočajo s številnimi težavami in kritikami javnosti. Strokovnjaki analitske družbe Omdia trdijo, da postaja nuklearna energija z lastnimi miniaturnimi reaktorji verjetno resna alternativa za zagotavljanje potrebne energije v prihodnosti.
Nekaj mesecev po prehodu omrežja za veriženje blokov Ethereum na metodo potrdila o deležu se je pokazalo, da je ta sprememba omogočila drastično znižanje porabe energije za delovanje omrežja. Raziskovalci univerze Vrije Universiteit Amsterdam so izračunali, da se je poraba energije zmanjšala kar za 99,84%.
Evropski center za nuklearne raziskave CERN se zaradi varčevanja z električno energijo pripravlja na ustavitev nekaterih pospeševalnikov delcev.
Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo dve obtožnici, v katerih so opisani hekerski napadi na ameriško energetsko infrastrukturo.
Računalniška industrija se trudi, da bi postala družbeno bolj odgovorna na področju varovanja okolja. V ta namen številna podjetja vlagajo v alternativne vire energije in nove tehnologije, ki omogočajo nudenje storitev brez ali z minimalnim vplivom na okolje. Microsoft je tako poleti oznanil, da nameravajo s svojimi storitvami, pretežno v okviru oblaka Azure, do leta 2030 postati »ogljično negativni«, kar pomeni, da bodo v ozračje nehali spuščati škodljive snovi in ga potencialno celo čistili.
