Podatkovni centri na jedrsko energijo
Microsoft si želi zagotoviti cenovno ugoden in okoljsko vzdržen vir energije za napajanje svojih podatkovnih centrov, zato je kot prva komercialna stranka podpisal pogodbo o dobavi energije, ki jo bodo proizvajali z jedrskim zlivanjem (fuzijo), tehnologijo, ki v praksi še ne obstaja. Dobavitelj je družba Helion Energy, ki bo po načrtih prvi tovrstni reaktor v omrežje priključila že leta 2028. Če ga bo.
Jedrska fuzija je “sveti gral” celotnega energetska sektorja, a so doslej uspešno naredili le nekaj poizkusnih zlitij jeder, šele nedavno tudi prvič pozitivni iztržek, torej poskus, v katerem je bilo proizvedene več energije, kot je bilo vloženo v delovanje reaktorja. A dosedanji poizkusi so še vedno zelo daleč od komercialne uporabnosti tehnologije.
Zato je Microsoftov korak pogumna poteza, ki pa ni povsem brez temeljev. Microsoftov soustanovitelj in še vedno velik delničar, Bill Gates, je znan podpornik ekološko čistejših načinov pridobivanja energije. Vpleten je bil v pripravo nove generacije reaktorjev za jedrski razcep (fisijo), ki jo mnogi vidijo kot enega od rednih virov za napajanje energijsko zahtevnih okolij, kot so čedalje bolj tudi podatkovni centri. Kot velik kapitalski vlagatelj deluje tudi na področju fuzije.
Helion Energy stavi na tehnologijo tako imenovane pulzne fuzije, ki za delovanje potrebuje precej manjše delovno okolje kot druge tehnologije za zlivanje jeder. Njihov reaktor je sestavljen iz dveh komor premera okoli dveh metrov, kjer se uporabljajo magnetni impulzi za pošiljanje plazme v centralno komoro. Tam se tlak zopet dodatno poveča z magnetno silo, s čimer naj bi dosegli temperaturo okoli 100 milijonov stopinj Celzija. To naj bi bilo dovolj za zlitje ionov Devterija in Helija-3, posledično pa oddajanja energije, ki je večja od vložene.
Helion Tehcnology je prototip predstavil leta 2021, nadaljevanje razvoja pa je menda dovolj obetavno, da so pridobili svež kapital in celo družbo Microsoft kot prvega kupca. Reaktor, ki ga pripravljajo za leto 2028 naj bi proizvajal energijo v obsegu vsaj 50 MW, vsaj v prvem letu delovanja, kasneje pa potencialno še precej več. Microsoft vložek v tovrstno tehnologijo vidijo kot enega glavnih dejavnikov za zmanjševanje ogljičnega odtisa.
Da je uporaba jedrske energije skoraj neizbežna za prihodnost bodočih računalniških potreb nakazuje tudi nedavna izjava direktorja družbe AMD, ki ocenjuje, da bodo bodoči superračunalniki, ki bodo dosegali procesno zmogljivost merjeno v ZeatFLOPSih (1021 FLOPS), za delovanje rabili tudi tja do 500 MW energije, kar presega zmogljivosti današnjih virov. AMD ocenjuje, da bi tovrstno zmogljivost lahko dosegli v približno desetih letih, glavni porabnik pa bo umetna inteligenca.
