Ko otrok fotografira učbenik in dobi svojo vajo

Slovenski Mozgo želi umetno inteligenco iz bližnjice do odgovora spremeniti v orodje za dejansko učenje

Generativna umetna inteligenca je učencem prinesla precej nenavadno možnost. Fotografirajo nalogo, jo pošljejo enemu izmed velikih jezikovnih modelov in v nekaj sekundah dobijo odgovor.

Za starša je to lahko dvorezen meč. Otrok je domačo nalogo morda res opravil hitreje, ni pa nujno, da se je pri tem tudi kaj naučil.

Kaj pa, če bi isto tehnologijo obrnili na glavo? Namesto da otrok fotografira stran iz učbenika in dobi rešitev, bi fotografiral snov in dobil vprašanja, naloge in vajo prav iz te snovi.

Prav na tej ideji temelji slovenska platforma Mozgo.

Fotografija šolske snovi postane vaja

Osnovna uporaba Mozga je namenoma preprosta. Starš ali otrok fotografira stran učbenika, delovnega zvezka, zapiske ali drugo šolsko gradivo. Mozgo gradivo analizira in iz njega pripravi vajo, ki jo otrok nato rešuje na telefonu, tablici ali računalniku.

Namesto splošnega nabora vprašanj za določen razred otrok tako vadi snov, ki jo dejansko obravnava v šoli.

Splet je poln učnih gradiv, kvizov in generatorjev nalog. Težava starša pogosto ni, da vaj ni dovolj, ampak da mora najti takšne, ki ustrezajo temu, kar se otrok trenutno uči. Pri Mozgu želi biti odgovor na to pragmatičen: pokaži mu gradivo in naj tehnologija pripravi preostalo.

Kaj pa, če učbenika nimamo pri roki?

Fotografiranje ni edini način uporabe. V Mozgo je mogoče vnesti tudi temo, denimo ulomki, velika začetnica, prebavila ali poštevanka števila 7, in iz nje pripraviti vajo.

Na voljo so tudi hitre vaje, med drugim za poštevanko in bralno razumevanje. Slednje je zanimivo predvsem zato, ker pokaže razliko med preprostim preverjanjem podatkov in razumevanjem prebranega.

Dobra naloga namreč ne vpraša le, kako je bilo ime junaku zgodbe. Od otroka lahko zahteva, da iz besedila nekaj sklepa, poveže informacije iz različnih delov besedila ali svojo odločitev utemelji.

Cilj ni, da računalnik razmišlja namesto otroka

Če tehnologijo uporabljamo predvsem za generiranje odgovorov, lahko učencu odstrani ravno tisti del dela, pri katerem bi moral razmišljati. Če jo uporabimo za postavljanje vprašanj, prilagajanje vaj in povratno informacijo, pa lahko dobi precej drugačno vlogo.

Mozgo skuša problem reševati zelo konkretno in lokalno: okoli vsakdanjega dela slovenskega osnovnošolca in njegovega starša.

Starš ne potrebuje še ene redovalnice

Drugi del zgodbe se pokaže po reševanju. Starša praviloma ne zanima, koliko klikov je otrok naredil. Veliko bolj uporabno je vedeti, kje se mu zatika in kaj naj vadi naslednje.

Zato je ideja Mozga preprost učni krog: vaja → napaka → razlaga → nova podobna vaja → napredek.

Za starše je zanimiva predvsem možnost, da za pripravo takšne vaje ne potrebujejo strokovnega znanja ali dolgega iskanja po spletu. Fotografija današnje snovi je lahko dovolj.

Od domače uporabe tudi v učilnico

Čeprav so pomembna ciljna skupina Mozga starši in otroci, nastaja vzporedno tudi nabor orodij za učitelje.

Učitelj lahko pripravi vajo ali delovni list ter Mozgo uporabi neposredno z razredom. Pri digitalni vaji učenci ne potrebujejo vsak svojega uporabniškega računa: učitelj zažene razredno vajo in prikaže QR-kodo oziroma kratko kodo, učenci pa se s šolskimi tablicami ali računalniki pridružijo in začnejo reševati.

Učitelj nato dobi pregled nad rezultati in lahko hitreje vidi, kje so se učenci pri konkretni vaji ustavljali. To je praktičen primer uporabe šolske tehnologije: tablica ni sama sebi namen, ampak orodje za aktivno reševanje nalog.

Slovenska prednost je lahko prav omejenost

Mozgo vstopa na področje, na katerem obstajajo neprimerno večji sistemi, kot so ChatGPT, Gemini in Claude. Toda majhna slovenska platforma jih težko premaga v količini splošnega znanja – in tega niti ne potrebuje.

Njena prednost je lahko ravno nasprotna: zelo ozko definiran problem. Otrok se uči v slovenski osnovni šoli. Ima konkretno gradivo. Potrebuje vajo ustrezne zahtevnosti. Starš pa želi v nekaj minutah ugotoviti, ali snov razume.

Če tehnologija reši prav ta problem, uporabnika v resnici niti ne zanima posebej, kateri modeli in algoritmi delujejo v ozadju.

Zanima ga nekaj precej bolj analognega: ali otrok zdaj zna več kot pred desetimi minutami?

In morda je prav to eden bolj zdravih načinov, kako umetno inteligenco pripeljati v otroško sobo.

Kaj lahko starš naredi z Mozgom?

- Fotografira stran učbenika, delovnega zvezka ali zapiske in iz gradiva pripravi vajo.

- Vpiše temo, kadar gradiva nima pri roki.

- Uporabi hitre vaje, npr. poštevanko ali bralno razumevanje.

- Otrok rešuje na telefonu, tablici ali računalniku in dobi takojšnjo povratno informacijo.