Od Nemčije do Kitajske
Pri televizorju smo nekoč kupovali ime in tehnologijo. Danes je vse bolj poceni – zaslon, prodajna platforma in oglasni prostor –, zato se zemljevid proizvajalcev riše na novo.
Pri televizorju smo nekoč kupovali ime in tehnologijo. Danes je vse bolj poceni – zaslon, prodajna platforma in oglasni prostor –, zato se zemljevid proizvajalcev riše na novo.
Apple bo jeseni (tokrat menda res) na svoje naprave uvedel novo Siri AI, vendar ne v Evropski uniji. Apple trdi, da je za to kriva Evropa in njen Digital Markets Act. Evropa odgovarja, da zakon Applu ničesar ne prepoveduje, temveč le zahteva enaka pravila za vse.
Vsaka doba ima svojo magijo. Nekoč so bili to kometi, mrki, zdravilni napoji, prerokbe, alkimija in skrivni znaki v naravi. Danes so to algoritmi, oblaki, antene, čipi, umetna inteligenca, pametne naprave in podatkovni sistemi. Ne vidimo jih, a vsak dan odločajo o delu našega življenja.
Štiri leta bo minilo, odkar je tehnološki del sveta stresel ChatGPT. Večina netehnološkega sveta ga še vedno ni opazila, ostali pa smo postali odvisni. Kot kaže, prihaja čas, ko nas bodo v tej smeri resno pritisnili.
To ni več prihodnost. Ni več eksperiment za tehnološke navdušence, ni več igrača za programerje in ni več nekaj, kar bi uporabljali le podjetni vizionarji iz Silicijeve doline. Umetna inteligenca je tukaj. In ne le tukaj – povsod je: v telefonih, računalnikih, pisarnah, šolah, medijih, podjetjih, domačih kuhinjah in, kar je morda najbolj pomenljivo, v naših glavah.
Tehnologija nam je olajšala življenje, vendar ne vsem. Ko banke, trgovine, letališča in država predpostavljajo digitalno pismenost, izključenost postane skoraj neizogibna.
Zgodba se mi je pripetila pred kratkim: po dolgem čakanju na telefonsko pomoč pri banki OTP sem namesto človeka prejel SMS z vabilom k uporabi njihovega »pametnega« pomočnika Nika. Katastrofa.
Dolga leta je veljalo, da Apple sicer nikoli ni prvi, je pa na koncu najboljši. Počaka, opazuje konkurenco, nato tehnologijo izpili, zapre v svoj ekosistem in jo ponudi kot nekaj samoumevno boljšega. V dobi umetne inteligence ta zgodba ne drži več.
Vlada je napovedala razpis za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco, del javnosti se je razburil, odprta pisma krožijo, besede, kot so »suverenost«, »varnost«, »pravice« in »okolje«, pa se uporabljajo bolj kot urok kakor izhodišče za trezno razpravo.
Netflix, Disney+, HBO Max, Apple TV, Amazon Prime Video. Pretočni servisi, ki ponujajo bolj ali manj vse, kar danes obstaja na področju filmov in serij. Cena? Okoli 50 evrov na mesec.
Konec oktobra se je zgodilo nekaj, kar bi lahko imenovali že klasika digitalne dobe – Amazonov oblak AWS je spet odpovedal poslušnost. Tokrat je šlo za podatkovni center US-EAST-1, tisti najbolj obremenjeni in najstarejši del Amazonove infrastrukture, ki poganja velik del svetovnega spleta.
Včasih me kdo vpraša: »Kaj je sploh ta umetna inteligenca na telefonih, ki jo menda vsi zdaj imajo, na kaj je treba paziti pri nakupu?« Naj poskusim odgovoriti.
Ob razmišljanju za tokratni uvodnik sem se spotaknil ob Borisovo kolumno v tokratni številki, ki se osredotoča na njegov novi avtomobil, Teslo model 3. Ker sem tudi sam od nedavnega lastnik novega avtomobila, se primerjava ponuja kar sama od sebe. Še posebej, ker sem sam kupil Volkswagna, pa še dizla po vrhu.
Splet je dolga leta temeljil na preprostem dogovoru: iskalniki, kot je Google, so lahko brezplačno indeksirali vsebine spletnih strani, v zameno pa so uporabnike pošiljali nazaj na te strani, ki so živele od oglaševanja. A z vzponom generativne umetne inteligence se ta poslovni model hitro maje.
Bliža se 14. oktober, datum, ki ga je Microsoft določil kot konec podpore za Windows 10. Če bomo hoteli varno živeti še naprej, bo treba namestiti Windows 11, kar bo za sabo najverjetneje potegnilo nakup novega računalnika.
T-2, eden ključnih ponudnikov televizijskih paketov pri nas, uvaja oglase, ki se jih ne bo dalo več preskakovati. Razlog za preplah ali celo upor?
Štiri leta bo tega, kar sem na tem mestu pisal o tem, da smo v Sloveniji »končno« dobili mobilna omrežja pete generacije, 5G. Pisal sem o megabitih in milisekundah in se pridušal, da je vse skupaj na moč podobno omrežju 4G/LTE, celo enako. Je danes kaj drugače?
Nekoč je obstajal Microsoft, ki je kupil 86-DOS, ga preimenoval v MS-DOS in obogatel. Danes preimenuje in postopoma ukinja blagovno znamko Office, verjetno z istim ciljem. Pa mu bo uspelo?
Še na naslovnici januarskega Monitorja smo napovedali članek iz tujega tiska »Ali bo Trump razbil Google?«. Le mesec dni kasneje, natančneje točno 20. januarja, je že vse drugače.
Sodim med tiste, ki v digitalnem svetu oglase zares sovražijo. Raje se odločim za plačilo in naročilo storitve, kot da bi živel med množico migetajočih oglasov. Pa s samim oglaševanjem v osnovi ni nič narobe, le izrodilo se je.
Naj nadaljujem – novih PC-jev Copilot+ v resnici skorajda ni. Zelo natančen in motiviran navdušenec jih bo morda v kakšni trgovini celo našel, sveta pa, kljub napovedim, nikakor ne obvladujejo.
Priznam, sem spletoholik. Še več, sem tudi obsesivni spletni nakupovalec – zakaj bi se vozil v trgovino, če lahko nakup opravim od koderkoli, kar prek telefona? Včasih celo od tam, kamor gre še cesar peš. Toda sistem res odlično deluje le, dokler ne pride do prve okvare …
Konec poletja je navadno čas, ko se proizvajalci odločijo predstaviti jesenske novosti, ki naj bi se dobro prodajale tam nekje do božičnih razprodaj. Tako smo dobili nove telefone Pixel in iPhone, nove pa so tudi – pametne ure.
Ustvarjalci Monitorja si julija že tradicionalno vzamemo čas za oddih, zato je navadno septembrska številka tista, v kateri je več novosti in zanimivosti, in tudi tokrat je tako. V »počitniškem« mesecu so na plan privrele tri za računalništvo pomembne tematike.
Zgodilo se je, kar se je še leto nazaj zdelo nemogoče – podjetje, ki izdeluje grafične kartice, je postalo najvrednejše na svetu. Res pa je, da so grafične kartice le še manjši del njegovega poslovanja.
Microsoft bo Windows preplavil s kopiloti in zavladala je panika – potrebujemo nove nevronske procesorje, nove procesorje, nove računalnike. Kar naenkrat vse vre od kratic AI, Copilot, NPU in TOPS; tisti proizvajalec, ki tega morda ne bo imel, bo odmrl.
Monitor je pred 33 leti nastal na krilih potrebe po ocenjevanju in primerjavi naprav ter programskih paketov. Pred 22 leti smo to nadgradili v redno mesečno primerjanje, zdaj pa to ukinjamo. Časi so se spremenili.
Elektronska pošta je danes samoumevna, nekaj, kar imamo vsi. Da smo dosegljivi na nekem e-naslovu, danes pričakujejo vsi, od delodajalcev do trgovin. Lep uspeh za tehnologijo, ki je nastala kot eksperiment med akademiki.
Le kako mi je nekaj tako neumnega in hkrati zabavnega spolzelo med prsti!? Ne vem, toda bolje pozno kot nikoli – čas je za razpravo o čiščenju digitalnih smeti, kot so si jo zamislili nekakšni »ekologi«. In to že leta 2022!
Nekoč so bili televizorji težke in debele škatle, najzmogljivejše sta morala prenašati dva para rok. Nato pa smo dobili kombinacijo internet + računalnik in smrt težkih škatel je postala neizogibna. Ali pač ne?
Arhiv
Po kategorijah