Če ste v računalništvu že dovolj dolgo, ste gotovo doživeli že kar nekaj verskih vojn tipa Commodore : Spectrum, Windows : OS/2, Windows : Linux, PC : Mac, Windows : OSX. Verskih vojn, ki se jih gre prenapeta mladež v pismih bralcev, na spletnih forumih in še kje. Zabavno, vendar nič hujšega. Huje je, da smo danes priča globalni verski vojni tega tipa, ki je de facto ušla z vajeti - "Apple or die!"
V Googlove napovedi, da se bo podal v odkrit spopad z najštevilčnejšo državo na svetu, je verjel malokdo. Ravno tako, kot zdaj le malokdo verjame, da Kitajska na izziv ne bo odgovorila z vsemi topovi. Da bi tak odgovor v podobnem primeru zmogla tudi naša država, se ni bati. Največ, kar zmore, je igranje s strežniki DNS ...
Počasi bomo lahko rekli, da že vrabci na strehi čivkajo, da se nezadržno približuje december 2010. December, ko bomo ugasnili analogne televizijske oddajnike in prešli na digitalno oddajanje DVB-T. Kljub temu še vedno ni zaupati državi, da bo vse speljala, kot je treba.
Računalniški virusi so očitno precej drugačni od tistih, ki jih vsak dan vdihavamo. Če se slednji kljub hudi svetovni "pandemiji" kar naenkrat razblinijo v nič, se prvi zelo hitro razvijajo, mutirajo in ogrožajo svet, kot ga poznamo. Resda panika ob njih še ni dosegla primerljive ravni, a ne manjka veliko.
Blagovna znamka Windows je globalna uspešnica, o tem ni dvoma. Če (končno) odmislimo katastrofo z imenom Vista, to velja tudi danes - Windows 7 je nedvomno odličen operacijski sistem. Pa vendar lahko ugotovimo, da "zlato ime" mobilni različici Oken prav nič ne pomaga.
Zadnje tedne smo novinarji dobesedno bombardirani z najrazličnejšimi sporočili, ki zadevajo protivirusno zaščito. Predstavljajo se nam nove različice, njihovi dosežki, z zanimanjem beremo celo o dejanjih t. i. nelojalne konkurence. Je november torej sezona za trg protivirusnikov ali je v ozadju kaj drugega?
O tem, ali je v krizi pametneje varčevati ali na vso moč zapravljati, si niti ekonomisti niso čisto edini, zato se v to ne bi spuščal. Očitno pa je, da je treba varčevati, če izračuni trenutnih številk ne prenesejo. In to se v slovenskih telekomunikacijah že resno dogaja.
Kolega, urednik neke druge revije, je zadnjič zapisal, da so velika podjetja v stalni nemilosti javnosti; globalno gledano Microsoft, pri nas Telekom. Res je, "krivdo" za to pa nosimo vsi oziroma človeška narava, pa tudi prizadeta podjetja.
Ko so tekli pogovori o televiziji visoke ločljivosti, je bil eden ključnih členov tudi nosilec, ki bi lahko v dnevne sobe prinesel tudi filme visoke ločljivosti. Zgodba je dolga, tu in tam dolgočasna in vsekakor tudi politična, toda na koncu je v bitkah "DVDja naslednje generacije" zmagal Sonyjev blu-ray. Na plošček, ki je enako velik kot DVD, jim je s tehnologijo tanjšega laserskega žarka uspelo spraviti 5× več podatkov, 25 GB. Oz. 50 GB v dvoslojnih različicah. Ravno prav za filme visoke ločljivosti, čeprav le zato, ker je uporabljeno tudi bolj kakovostno stiskanje videa - različica H.264 namesto starejše MPEG-2.
Če ste količkaj tehnični tip, se občasno verjetno sprehodite po kateri izmed s tehniko založenih trgovin. In če ste to naredili v minulih 12 mesecih, ste gotovo opazili, da so največji deli teh trgovin danes namenjeni prodaji televizorjev. Saj veste, tistih škatel, ki so jih izumili že pred 80 leti in že več kot 50 let prikazujejo enak televizijski signal, PAL. Zastarelih škatel torej. No, ne čisto, kajti tokrat se prodajajo pod magičnima besedama "ploski" in "HD".
Arhiv
Po avtorjih
