Ni vse zlato, kar se sveti
Potrošniška mrzlica niti v kriznih časih ne popušča. Potrebujemo nov avtomobil, potrebujemo nov telefon, potrebujemo nov brezžični usmerjevalnik. Pa ga res? Morda bi bilo bolje, ko bi se ravnali po izreku: "Ne popravljaj, če ni pokvarjeno." No, vsaj v mojem primeru bi bilo bolje tako.
Pri Monitorju brezžična omrežja preizkušamo, in uporabljamo, že dolgo. V slogu Broja Jedan (iz stripa Alan Ford) se lahko pohvalim, da sem prvo omrežje 802.11 (takrat še brez pripone a, b, g, ali n) preizkušal že leta 2000 in bil nad njim navdušen. Tudi brezžične omrežne izdelke zadnje generacije (802.11n) preizkušamo že nekaj let (nazadnje pred natanko enim letom) in se navdušujemo nad visokimi hitrostmi in nad daljšim dometom, ki ga dosegajo. Pri frekvenci oddajanja 2,4 GHz smo realno izmerili okoli 50 Mb/s in precej daljše domete od starejših izdelkov; slednje zagotavlja hkratno sprejemanje in oddajanje prek več anten (t. i. MiMo - Multiple In, Multiple Out). Hm, jaz pa doma še vedno z že davno zastarelim omrežjem G, ki v praksi omogoča hitrosti do največ 5 Mb/s ...
Brezžično omrežje, kot ga imam zdaj, sem si omislil že pred časom, in sicer sem si namestil že skoraj legendarno Linksysovo modro škatlico WRT54g, ki je naprodaj še danes, čeprav je bila predstavljena že davnega leta 2002. Po nakupu sem imel nekaj težav, kajti v resnici z eno samo škatlico, ki je nameščena v drugem nadstropju, ni prav enostavno s signalom pokriti še spodnjega nadstropja in še vrta. Uspelo mi je šele z namestitvijo alternativnega operacijskega sistema DD-WRT, ki omogoča (med drugim) spreminjanje moči oddajnega signala. Po tem sem na ta brezžični usmerjevalnik pozabil, ker enostavno deluje. Pika.
Dokler nisem zadnje čase prenosnik, ki je v omrežje povezan brezžično, začel občasno uporabljati tudi za to, da sem prek njega na namizni računalnik praznil pomnilniške kartice iz fotoaparata. Prenosnik ima namreč bralnik za kartice SD, kar je zelo praktično, ko hočeš na hitro iz fotoaparata pretočiti množico posnetih HD filmčkov. In prenos takih nekaj 100 MB dolgih datotek prek brezžičnega omrežja G je v resnici kar počasen. Kaj počasen, že kar mučen. Da o razmeroma počasnem delovanju nadzornega programa VNC, ki ga na prenosniku uporabljam za nadzor namiznega računalnika, povezanega s televizorjem, niti ne govorim.
Nič, čas bo, da se uklonim potrošništvu - omislil sem si Linksysov najnovejši model E2000. V resnici zato, da pač ostanem zvest Linksysu, na katerega bom spet lahko namestil DD-WRT, in seveda zato, ker je eden njegovih predhodnikov, model WRT160NL, na našem preizkusu dobil odlične ocene glede dometa.
Spregledal pa sem, da ima WRT160NL zunanje antene, model E2000 pa ne. Predvidevam, da so pri Linksysu (no, Ciscu) ocenili, da bo tako lepši. In je res. Lep. Domet pa ima katastrofalen. Ko sem ga namestil, je bilo omrežje v spodnjem nadstropju komajda zaznavno, na vrtu pa sploh ne. Namestitev DD-WRT in povečanje oddajne moči je pomagalo toliko, da je omrežje vsaj spodaj delovalo. Na vrtu pa sploh ne. Dodatno so pomagali nasveti s foruma DD-WRT - ste vedeli, da je Cisco/Linksys nekoliko (za 15 %) navil vgrajeni Broadcomov procesor in se ta zato pregreva, to pa prispeva k slabemu dometu? Čisto zares, ko sem procesor upočasnil (!), se je domet še nekoliko popravil.
Pa vendar, da skrajšam - na podoben domet, kot sem ga imel prej, sem prišel šele z vključitvijo nekega starega usmerjevalnika, ki sem ga namestil v zgornjem nadstropju, in 15-metrskega kabla, ki sem ga skozi luknjo v tleh/stropu speljal do spodnjega nadstropja, kjer imam zdaj nameščen res zelo lep Linksysov E2000. Vse skupaj me je torej stalo 100 evrov, domet pa na vrtu še vedno ni tako dober kot prej. Očitno si bom moral omisliti še tretjo škatlico in si postaviti omrežni most do vrta ... Res pa je, da je brezžični prenos zelo hiter. Če sem v bližini usmerjevalnika ...
Skratka, padel sem na vsej črti. Kupil sem, čeprav v resnici ne potrebujem, in odločil sem se za "najnovejšo tehnologijo", ki je za povrh vsega še lepa. Dvojna oziroma kar trojna napaka! Pa še verjel sem izdelovalcu, da oddajniki očitno ne potrebujejo zunanjih anten in da je pomembneje, kako je izdelek videti. Kesam se, ne bom več ...
Mimogrede, nekje v ozadju mi kljuva, da to ni prav daleč od Applovih težav z anteno v iPhonu 4. Le da je tam Apple (spet) izšel kot zmagovalec - poznam kar nekaj uporabnikov iPhona 4, ki se postavljajo s tem, kako lep gumijast ovitek imajo za telefon ...
Padel sem na vsej črti. Kupil sem, čeprav v resnici ne potrebujem, in odločil sem se za "najnovejšo tehnologijo", ki je za povrh še lepa. Dvojna oziroma kar trojna napaka! Pa še verjel sem izdelovalcu, da oddajniki očitno ne potrebujejo zunanjih anten.
