Izkrivljeno okno v svet

Izkrivljeno okno v svet
Objavljeno: 21.12.2010 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Mnenja | Revija: December 2010

Upal bi si trditi, da nas je dandanes že kar veliko, ki vsaj del službenega časa posvetimo brskanju po internetu, kar nekaj pa takih, ki pomanjkanje časa za tako početje nadoknadimo z dodatnim brskanjem od doma. In se niti ne zavedamo, kako izkrivljen pogled na (tehnološki) svet lahko imamo zaradi tega. Predvsem tisti, ki nas zanima tehnika in se izobražujemo prek "angleško govorečih" strani.

Najbolj brane tehnične novice v spletu so dandanes tiste, ki govorijo o najnovejših napravah, "gadgetih" in milijonih primerkov, v katerih se prodajajo. O iPadih, iPhonih, Galaxy Tabih. Najbolj zagnani bralci takih novic v teh informacijah skorajda živijo in se komajda zavedajo, da je resnica lahko precej drugačna, še posebej za nas, ki živimo v majhni Sloveniji.

V resnici, recimo, najuspešnejše podjetje, ki izdeluje telefone, ni Apple, kot bi morda mislili, temveč - Nokia. Da, Nokia, tisto podjetje, ki je zadnje čase v hudi nemilosti "tehno frikov", ker ji nikakor ne uspeva slediti tehničnemu napredku jabolčne in androidne konkurence. Vendar je že tako, da se še vedno najbolj prodajajo najcenejši mobilni telefoni, tisti, ki tudi brez subvencije ne presežejo cene 100 evrov. Ali, kot se je izrazil kolega iz enega večjih telekomunikacijskih podjetij pri nas: "Vi novinarji najraje preizkušate in pišete o vrhunskih telefonih, tako kot avtomobilski novinarji radi pišejo o ferrarijih, ljudje pa v resnici kupujejo clie." In Nokia je danes daleč najuspešnejši izdelovalcev "cliov". Če citiram Steva Jobsa - "Nokia je zelo uspešna pri izdelavi telefonov za 50 evrov. Mi telefonov za 50 evrov ne znamo narediti, priznam". Je pa res, da subvencije tipa "1 EUR" prodajo dražjih telefonov zelo hitro popravljajo.

Mimogrede, to, da se iPadi in iPhoni pri nas ne prodajajo, že vemo, o tem smo že pisali. Pa vendar to ni čisto in popolnoma res. Že prejšnjo generacijo iPhonov se je pri nas dalo kupiti, občasno pri Tušmobilu, celo s subvencijo, predvsem pa v manjših trgovinicah z mobilno telefonijo. Lastnik se je enostavno odpeljal v tujino, tam nakupil nekaj telefonov na zalogo in jih pri nas postavil na prodajne police (zlobni jeziki pravijo, da se je popolnoma enako dogajalo tudi pri Tušmobilu). Nič nelegalnega, saj smo v Evropski uniji, mar ne? Bolj zabavno je, da to isto, z večjimi iPadi, že počnejo tudi večja in "resnejša" podjetja. Seveda le po naročilu in le, če si zaželite količine, ki so večje od ena. Pomaga tudi, če ste podjetje, po možnosti večje. Po mojih informacijah se s takimi posli ukvarja eden večjih slovenskih integratorjev in celo trgovska veriga Bigbang! Običajni navdušenci pa si Applove telefonske igrače hodijo kupovat v tujino. In se včasih nasadijo na katero izmed jabolčnih min. Recimo to, da je treba v Italiji kupljen, sicer odklenjen telefon najprej aktivirati, in to z italijansko kartico SIM, drugače ne bo deloval. Slovenski "authorized resselerji" pa nemočno cepetajo na mestu. No, vsaj jabolčna servisna mreža v Sloveniji deluje ...

Če se vrnem nazaj - k izkrivljenemu pogledu - ta danes pravi, da prodaja mini prenosnikov ("netbookov") upada zaradi odlične prodaje Applove tablice. Kot pravi direktor spletne trgovine Mimovrste, ki smo ga ujeli za intervju, pri nas ni tako. No, seveda ni, vendar pravi še več - v resnici se celo mini prenosniki pri nas (še) niso tako zelo prijeli kot v tujini! Ne, pri nas se najbolje prodajajo najcenejši prenosniki, vendar z velikimi zasloni, saj razlika v ceni v resnici ni velika. In še - če smo živeli v prepričanju, da je spletna trgovina zmagala - "think again", v resnici pri nas v primerjavi s celotno prodajo zaseda le simbolični odstotek. Je že tako, da ima majhnost Slovenije za posledico tudi precejšnjo posejanost s tehničnimi trgovinami, v katerih si lahko izdelek tudi v živo ogledamo ...

Tuje spletne strani, v katerih živimo, so v resnici zelo prilagojene domačim uporabnikom in navdušencem in manj poslovnim uporabnikom. Priznam, tudi pri Monitorju velikokrat nismo veliko boljši. Naj poskusim to popraviti vsaj v uvodniku, s konkretnim zapisom. O Googlovem telefonskem operacijskem sistemu Android bolj ali manj vsi pišemo le v presežnikih in ga malce prizemljimo le, ko njegov uporabniški vmesnik primerjamo z bolj dodelanim Applovim iOSom. Pa ste vedeli, da je Android bolj ali manj neuporaben za uporabnike v večjih podjetjih, državnih in izobraževalnih ustanovah? Neuporaben za povezovanje prek brezžičnega omrežja. Večina takih podjetij namreč za dostop v splet uporablja posredniške strežnike, t. i. "proxije", ker je to pač najzanesljivejši način zaščite. In, da, Android ne podpira WiFi povezave prek proxija! Že vidim, kako bodo najbolj navdušeni zdaj planili po Googlu (ali pa kar prižgali svojega Androida) in ugotovili, da to seveda ni res! Android že od predzadnje različice 2.1 podpira posredniške strežnike! Da, res. Teoretično. V resnici pa zaradi napake to ne deluje. Deluje šele v zadnji različici 2.2, vendar le v brskalniku, za spletno brskanje. Zemljevidi, tržnica in celo elektronska pošta so v podjetjih s posredniškimi strežniki še naprej neuporabni ... Leta 2010, nekaj let odkar so posredniške strežnike podprli pri Nokii, Windows Mobile 6 in celo v Palmih, Googlovi telefoni tega še vedno ne obvladajo. In to kljub temu da so forumi code.google.com že nekaj let zasuti s tovrstnimi prošnjami. Očitno je res težko usklajevati tako veliko in raznoliko podjetje, kot je Google, in se odločati med bolj in manj pomembnimi projekti ...

Deluje šele v zadnji različici 2.2, vendar le v brskalniku, za spletno brskanje. Zemljevidi, tržnica in celo elektronska pošta so v podjetjih s posredniškimi strežniki še naprej neuporabni ... Leta 2010, nekaj let odkar so posredniške strežnike podprli pri Nokii, Windows Mobile in celo v Palmih, Googlovi telefoni tega še vedno ne obvladajo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki