V računalniškem svetu velika podjetja bijejo pravo vojno, kdo se bo spomnil več vprašljivo uporabnih funkcij. Pri tem pa poteka še boj za najbolj neumno ime za te izumljene funkcije. Prav neverjetno, kaj vse lahko preberemo na reklamnih brošurah in spletnih straneh. Monitorjevci se včasih prav prijetno zabavamo ob prebiranju nalepk na različnih napravah - od prenosnikov pa do televizorjev.
V tokratnem Monitorju si lahko preberete dva članka, ki se v osnovi vrtita predvsem okrog cenovno racionalnega računalništva. Prvi je obširnejši preizkus cenejših prenosnikov, v drugem pa smo obdelali majhne in lahke mini prenosnike, imenovane tudi netbooki. Pri prvem smo bili sami presenečeni, kako solidne računalnike dobimo že za razmeroma malo denarja.
V tokratnem Monitorju si lahko preberete preizkus Olympusove novega digitalnega fotoaparata, modela E-P1. Gre za fotoaparat, ki ni pravzaprav nič posebnega. Še več, manjka mu nekaj osnovnih delov, denimo bliskavica in optično kukalo. A aparat predstavlja tisto inovativnost, ki jo v svetu globalizacije vse teže najdemo. Pri gromozanskih podjetjih gredo odločitve čez toliko posameznih pisarn in pisalnih miz, da je vse manj prostora za tovrstne posebnosti. Žal.
Preizkuševalci digitalnih fotoaparatov se že dolgo zavedamo, da so ločljivosti tipal v aparatih že nekaj let povsem dovolj visoke za domače uporabnike. Zanimivo, da se tega zaveda tudi marsikateri prodajalec, a za večino uporabnikov je število megapik, ki jih premore digitalni fotoaparat, še vedno tisto najpomembnejše vodilo.
V Monitorjevem laboratoriju oziroma, konkretno, v naših strežnikih imamo vse polno najrazličnejših programov za preizkus najrazličnejših računalniških komponent. Od različnih programov za merjenje zmogljivosti računalnikov ali hitrosti pisanja in branja z diskov, za štetje tega in onega. No, še vedno imamo v laboratoriju tudi povsem navadno uro - štoparico, ki se jo največkrat uporablja za merjenje hitrosti izpisa pri tiskalnikih.
V Monitorju smo pred kratkim že uvedli nekaj novosti, ki se tičejo predvsem naše spletne strani. Omembe vredna je objava starejših člankov, ki so zdaj na voljo vsem uporabnikom, ne le registriranim. Druga novost je blog, kjer redni sodelavci objavljamo zapise, ki bi jih težko uvrstili v samo revijo. Splet je seveda hitrejši in bolj dinamičen medij, tako da lahko uredniška ekipa prek bloga hitreje komentira in opiše dogajanje v svetu računalništva, tako na tujem kot pri nas.
Pri Monitorju se, kot je v navadi pri večini medijev, za cene preizkušenih naprav vedno obračamo na uradne uvoznike. Tako naj bi dobili neko realno sliko o tem, koliko naj bi končni kupec plačal za napravo. V zadnjih nekaj letih pa smo tudi v Sloveniji priča izredno hitri rasti spletnih trgovin, ki so praviloma ugodnejše od klasičnih prodajaln. Tem trendom so nekoliko sledile tudi navadne trgovine, ki so začele ponujati vse več popustov, marsikdaj pa odprle tudi lastne spletne trgovine. Še korak naprej pa so spletni primerjalniki cen (o katerih smo v Monitorju že pisali), ki nam hitro in enostavno ponudijo pregled nad cenami v več spletnih trgovinah.
V tokratni številki smo po enem letu ponovili veliki preizkus laserskih večopravilnih tiskalnikov, ki smo ga izvedli tudi pred tremi leti. Silno veliko naprav je na trgu že eno leto, kar veliko jih vztraja že vsa tri leta, in to je za trg računalniških naprav razmeroma dolga doba. Presenečeni pa smo bili zlasti nad tem, da se naprave v povprečju niso skoraj nič pocenile. Nekatere, predvsem tiste nižjega ranga, so seveda se, veliko naprav (predvsem med dražjimi) pa se je celo podražilo.
O zadnji oziroma trenutni gospodarski krizi govorijo kratko malo vsi, po nekaterih ocenah bomo v naslednjih nekaj mesecev vsi brez služb in stradali (seveda če prej ne zmrznemo, a to je že druga tema), po drugih bo vsak čas konec sveta. V Monitorju pa nas seveda bolj zanima, kaj se bo v letošnjem letu dogajalo s trgom naprav, ki jih redno preizkušamo.
V svetu računalništva je besedna zveza "do uporabnika prijazno" razmeroma veliko rabljena, bistveno več kot v drugih panogah. Žal je veliko rabljena prav zato, ker imamo tu največ opravka z neprijaznimi vmesniki in tehnologijami. Prav zanimivo, da se stanje z leti nič kaj dosti ne izboljšuje, lahko bi celo rekli, da je vsako leto slabše.
Arhiv
Po avtorjih
