Tretja generacijaPred dvema letoma smo na prvem večjem preizkusu pogonov SSD napovedali, da ne bodo kar čez noč izpodrinili klasičnih diskovnih pogonov, a da bi lahko ravno nekje v tem času postali cenovno dovolj dostopni in zanimivi širši javnosti. Sodeč po navedbah naših uvoznikov in prodajalcev, ki menda vsak mesec prodajo tudi do sto kosov ali več, smo imeli v svojih napovedih kar prav. Spodbuden je tudi odziv vas, bralcev, ki nas precej pogosto sprašujete po nasvetih glede teh pogonov ali nam sporočate svoja mnenja. Izdelovalci pogonov pa tudi letos niso ostali brez številnih novitet, ki na področju računalniške strojne opreme prav gotovo bijejo eno izmed najbolj vročih bitk novega desetletja.Zakaj so pogoni SSD sploh tako privlačni? Odlikuje jih majhnost, nizka poraba električne energije, nižji dostopni časi, odsotnost vrtečih se delov in s tem manjša občutljivost za premikanje, manjša masa, tiho in zanesljivo delovanje, najpomembnejša pa je vsekakor izjemna hitrost prenosa podatkov, ki je izdelovalce dobesedno prisilila k nadgradnji podatkovnega vmesnika SATA. Pravzaprav je tudi ta nadgradnja v nekaterih, predvsem industrijskih primerih še vedno premalo prepustna, zato se vse pogosteje (tudi za domače uporabnike) pojavljajo pogoni na karticah PCI Express. Ker pa ta vmesnik v osnovi ni bil namenjen hranjenju podatkov, je namestitev nekoliko bolj zapletena in zahteva več naprednejšega računalniškega znanja (nameščanje gonilnikov, vzpostavljanje RAID polj ipd.).Negativna plat pogonov SSD je prav gotovo cena. Pri modelih za domačo rabo se trenutno giblje med 1,5 in 3,5 evra za en GB zmogljivosti hranjenja podatkov, to pa je še vedno vsaj 20-krat več kot pri navadnih diskovnih pogonih. Za sto evrov si tako lahko omislite WDjev klasični disk zmogljivosti enega TB (zmogljivejša serija Caviar Black) ali pa pogon SSD zmogljivosti nekje med 50 in 64 GB (seveda nižjega ali srednjega razreda). Hkrati je omejena tudi zmogljivost hranjenja podatkov; večina izdelovalcev ponuja pogone od 32 do 512 GB, večji so redkejši in tudi cenovno precej dražji. Uporabniki pogone SSD tako po večini kupujejo zato, da nanje namestijo operacijski sistem, ki je s tem deležen neslutene pohitritve v delovanju. Okna 7 Ultimate so se nam v povprečju naložila v borih 25 sekundah (odvisno seveda tudi od zmogljivosti preostalih sestavnih delov računalnika), razlike v nalagalnih časih med posameznimi modeli pogonov SSD pa so le nekaj sekund.Hiter razvoj pogonov SSD prinaša s seboj še eno negativno lastnost: pogoste napake pri programiranju strojne programske opreme (firmwarea) ali celo pri sami zasnovi pogona. Kar nekaj modelov je imelo v preteklem letu (ne dvomimo, da bo tudi v prihodnje tako) težave pri doseganju optimalne hitrosti in zanesljivosti zaradi naglice, s katero so pogoni prihajali na trg; z vsako novo različico so se težave in tudi obnašanje samega pogona močno spremenili. K še večji zmedi pripomorejo tudi nepregledna poimenovanja modelov, ki se lahko zaradi prehoda na nov proizvodni proces ali uporabe drugačnih komponent kljub enaki oznaki pomembno razlikujejo v hitrostih prenosa podatkov.Izdelava pogonov SSD je po večini v domeni podjetij, ki se tako ali drugače ukvarjajo z izdelavo pomnilniških komponent (OCZ, Kingston, Corsair, Intel ...). Izdelovalci klasičnih diskov (WD, Samsung, Seagate) so se v to bitko vključili razmeroma pozno (po bližnjicah z odkupom tehnologije nekega drugega podjetja), tako da zaenkrat še niso med vodilnimi izdelovalci na tem področju. Nasploh velja, da je razvoj sestavnih delov pogonov SSD (krmilnikov, flash pomnilnika) silno drago in zahtevno delo, ki se obrestuje šele na dolgi rok, hkrati pa vsaka napaka pomeni hud zaostanek za tekmeci.Ob tem je seveda lažje razumeti, zakaj se le redka podjetja odločijo razvijati povsem lastne rešitve vseh sestavnih delov. Tekmovanje med namenskimi izdelovalci krmilnikov za nadzor nad NAND flash pomnilnikom se je v preteklem letu tako le še bolj zaostrilo. Marvellov krmilnik, ki se je prvič predstavil v Crucialovi seriji C300, je uporabilo še nekaj drugih izdelovalcev (Intel, Corsair), zadnji odgovor konkurence pa je krmilnik Sandforce serije 2281, ki ga najdemo v OCZjevi seriji Vertex 3. OCZ je medtem kupil tudi podjetje Indilinx, ki se je prav tako ukvarjalo z izdelavo krmilnikov, Kingston pa je vložil kar nekaj lastnega denarja v podjetje JMicron, še enega izmed bolj znanih izdelovalcev krmilnikov.Razvoj se nadaljuje tudi pri flash pomnilniku. Večina NAND flash pomnilniških celic je dandanes izdelana v 34 nm proizvodni tehniki, Micron (blagovna znamka Crucial oziroma hčerinsko podjetje Lexar Media) in OCZ uporabljata že 25 nm, Intel in Micron pa skupaj napovedujeta kar 20 nm proizvodni proces. Hkrati s pomanjševanjem proizvodnega procesa so se pojavili tudi že prvi poizkusi izdelave TLC flash čipov (triple level cell), ki lahko v eno celico zapišejo tri bite podatkov (danes poznamo SLC in MLC primerke, ki zmoreta zapisati po en ali dva bita podatkov). Zanimivo in po svoje logično pa je, da pomanjševanje ne prinese nujno tudi pohitritve prenosa podatkov. Uporabniki OCZjeve serije Vertex 2 v spletu so s primerjalnimi preizkusi ugotovili, da so pogoni s prehodom na nov proizvodni proces pri zapisovanju tudi do 43 odstotkov počasnejši. Druge proizvodne skrivnosti so navadnim uporabnikom skrite; kaj vse se skriva pod oznakami supercharged synchronous ali high-speed synchronous NAND, vedo le izdelovalci.Poleg namenskih izdelovalcev krmilnikov in flash pomnilnika pa smo v zadnjem letu dobili tudi podjetja, ki se namensko ukvarjajo s pisanjem strojne programske opreme za pogone SSD. Podobno kot pri avtomobilski industriji, kjer pri praktično vseh opravilih programska oprema odločilno posega v človekov nadzor nad avtomobilom (razna pomagala pri vožnji, zaviranju, opozarjanju ...), tudi pri pogonih SSD ni povsem vseeno, kakšno strojno programsko opremo uporabi izdelovalec. S podrobnim poznavanjem tehnologije se namreč dodatne zmogljivosti lahko iztisne tudi po programski plati, brez posega v strojni del, kar smo sami lahko opazili na strojni programski opremi Kigstonovega SSDja.O prehodu na vmesnik SATA III smo že pisali v prejšnjih številkah Monitorja, a nas je kljub temu presenetilo, da so na trgu že dostopni modeli, ki praktično trčijo ob zgornji rob prepustnosti komaj predstavljenega standarda. Zato ne čudi odločitev številnih izdelovalcev, ki tudi za domače uporabnike pripravljajo pogone na PCI-E x4 karticah (da profesionalnega Fusiona IO niti ne omenjamo), kjer je letvica prepustnosti še nekoliko višje, žal pa je tudi namestitev bolj zapletena. OCZ pa je celotno serijo pogonov pripravil tudi za vmesnik USB 3.0, ki se po specifikacijah povsem približa vmesniku SATA III in lahko dodobra izkoristi tehnologijo SSD.Zaradi vgrajenih naprednih tehnologij (kot je npr. strojni ukaz TRIM, ki preprečuje degradacijo pogona zaradi neenakomerne rabe celic) je za najboljši izkoristek pogona SSD priporočena namestitev operacijskega sistema Windows 7 (Mac OS X je dobil podporo z različico 10.6 Lion, različne distribucije Linuxa pa ukaz podpirajo že kar nekaj časa), priporočene so tudi določene prilagoditve. Okna XP ne zmorejo niti ne podpirajo vseh zmožnosti pogonov na flash celice (zato uporabo odsvetujemo), v Visti pa je za podporo treba namestiti programsko opremo izdelovalca pogona (če jo ta seveda sploh ima).Če bi želeli še izdatneje pospešiti delovanje sistema, je smiselno izključiti indeksacijo pogona (ki vzdržuje zbirko datotečnih oznak in s tem v ozadju pogosto kopira majhne datoteke), ugasniti defragmentacijo (kar sicer sistem pogosto naredi že sam, ker se pogoni SSD zaradi siljenja k sekvenčnemu zapisovanju podatkov ne "nasmetijo"), izklopiti rabo predpomnilnika (SSDji ne poznajo predpomnilnika kot klasični diskovni pogoni, oziroma je njihova struktura drugačna), v Firefoxu pa vsebino predpomnilnika rajši shranjujte v sistemski pomnilnik (RAM) namesto na pogon SSD, kar pohitri delovanje in zmanjšuje nepotrebno zapisovanje na pogon.Ker je prostor za hrambo podatkov na pogonu SSD dragocen, je priporočljivo izključiti rabo ostranjevalne datoteke (t. i. "paging file", a le, če imate zadosti sistemskega pomnilnika, drugače se bodo programi sesuvali) in hibernacije, kar lahko sprosti tudi do 1 GB prostora. Manj priporočljiva je možnost izklopa obnovitve sistema (system restore, s tem seveda ostanete brez možnosti vrnitve na stare nastavitve), a če arhivirate podatke s pomočjo zunanjih programov ali varnostnega kopiranja, potem lahko s to nastavitvijo prav tako prihranite do en GB prostora.Vsem starim in bodočim uporabnikom pa pred nakupom oziroma nadgradnjo svetujemo tehten premislek. Kupovati pogon SSD na SATA III vmesniku, če tega matična plošča ne podpira, ni preveč smiselno, četudi bomo enkrat v prihodnosti računalnik nadgradili (pri sedanji hitrosti razvoja bo pogon SSD do takrat že najverjetneje zastarel). Podobno velja tudi za nasprotno situacijo: pogon z vmesnikom SATA II ne bo prav nič hitrejši, priključen na vmesnik SATA III (po naših izkušnjah bo celo nekaj počasnejši). Predvsem pa razmislite, kaj zares potrebujete, in želeno kombinacijo preizkusite pred nakupom; le tako se boste izognili slabi volji in nepredvidenim stroškom. ↗
Vmesnik SATA III, trije biti v eni flash pomnilniški celici, tretja tehnološka razvojna stopnja krmilnikov in pogonov SSD nasploh, za povrh pa še tretji večji Monitorjev vpogled v dogajanje na tem področju računalniške tehnologije. Diski so v dobrih treh letih prehodili silno dolgo in trnovo pot. Junij 2011 Vmesnik SATA III, trije biti v eni flash pomnilniški celici, tretja tehnološka razvojna stopnja krmilnikov in pogonov SSD nasploh, za povrh pa še tretji večji Monitorjev vpogled v dogajanje n