Ko telefonska parica ne zadostuje, optike pa ni

Objavljeno: 24.4.2018 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Preizkusi | Revija: Maj 2018

Živimo v časih optičnih povezav, ki tudi domačim uporabnikom omogočajo hitrosti okoli 100 Mb/s in skorajda enako hitre mobilne povezave LTE. In vendar (nas) še vedno veliko živi na območju sivih lis, kjer smo obsojeni na internet, kot ga zmore že desetletja stara telefonska bakrena parica. Tudi v središču glavnega mesta. Nova tehnologija obljublja, da bo te sive lise odpravila.

Baker

Spomnimo se, včasih smo po bakrenih telefonskih paricah z analognimi modemi prenašali po 300 bitov (!) na sekundo, na koncu pa 56.000 bitov na sekundo. Nato smo preskočili na »digitalne« modeme ISDN (64 in 128 kb/s), na koncu pa na modeme xDSL, ki delujejo v drugem frekvenčnem pasu, in ne nujno v tistem, ki ga ožičena telefonija uporablja za prenos govora. Tehnologija xDSL je prek ADSL, ADSL2, ADSL2+, VDSL in današnjega VDSL2 dosegla, da lahko po klasični bakreni parici v teoriji prenašamo tudi 100 Mb/s, kar je izreden dosežek. Težava je le v tem, da ta hitrost z dolžino parice zelo hitro upada, stomegabitne hitrosti so mogoče le na 300 metrih in manj, v praksi internetni ponudniki danes ponujajo pakete, ki zmorejo do največ 60 megabitov v smeri k nam in 25 v smeri od nas (60/25 Mb/s). Večina uporabnikov pa se mora seveda zadovoljiti z veliko manjšimi hitrostmi, še najbolj so problematične hitrosti od uporabnika v svet.

Optika

Po drugi strani ima Slovenija nadpovprečno dobro razvito optično infrastrukturo, ki je na nekaterih območjih celo (neracionalno) podvojena. Razlog je seveda v podjetju T2, ki je pred leti začelo ambiciozno graditi lastno optično omrežje (z izposojenim denarjem, ki ga je kmalu zmanjkalo, a to je že druga zgodba), in Telekomu, ki mu je, hočeš nočeš, moral slediti. Optične povezave omogočajo skorajda neomejene hitrosti, zato ne čudi, da T2 uporabnikom, denimo, ponuja tudi že pakete s hitrostmi 300 Mb/s. A se, kot rečeno, optično omrežje pri nas širi počasneje, kot se je nekoč, ko je bilo (izposojenega) denarja več. Za optiko so pač potrebni bagerji, ki razrijejo ulice, to pa ni poceni ...

4G

… tako, da je ceneje v mobilno omrežje LTE/4G dodati še eno mobilno postajo in internetne uporabnike vezati nanjo. Vsaj tako dokazuje operater A1, ki že nekaj let uspešno prodaja mobilne internetne pakete Domači Net, Telekom pa mu sledi s paketi Top Trio Brezžični, ki ga sam ponudi tistim uporabnikom, ki nimajo druge možnosti povezovanja.

Toda mobilna omrežja so veliko bolj nepredvidljiva in »nenatančna« od »žic«, takih in drugačnih. Posamezna mobilna postaja, na katero se povezuje uporabnik, je lahko bolj ali manj obremenjena in to se lahko spreminja iz minute v minuto. Zagotoviti natančno hitrost povezovanja je težko ali pa stroškovno neučinkovito (če se za uporabnika na postaji rezervira stalna hitrost delovanja).

Na zahodu nič novega

Testni priklop hibridnega modema A1 smo si v Monitorju uredili tako, da smo ga postavili »iz nič«, z novo bakreno »telefonsko« parico vred – povezavi VDSL podjetja T2 smo dodali še eno parico, po kateri je stekel promet A1.

Lastnik bakrenih paric je seveda Telekom Slovenije, zato je vzpostavitev parice po nalogu A1 vzpostavilo Telekomovo hčerinsko podjetje GVO. No, vzpostavili so jo le napol. Ker je bil zgoraj podpisani v času, ko so se to odločili izvesti, v tujini in se ni javil na telefonski klic, so parico speljali le do hiše, ne pa do sobe, kjer je telekomunikacijska oprema. K sreči je bil monter A1 dovolj prilagodljiv, da je preostanek opravil sam. In – k sreči imam zgoraj podpisani dovolj visoko lestev …

Najboljše iz obeh svetov

In tu vstopi kombinirana rešitev, ki sta jo pri nas z letošnjim letom začela ponujati operaterja A1 in Telekom – t. i. hibridni dostop. Hibridni, ker gre v osnovi za »bakreno« povezavo xDSL, ki ji pomaga mobilna povezava LTE, vse skupaj pa je vgrajeno v poseben »modem«, ki ga prejme uporabnik, in seveda oprema na strani ponudnika, ki zna združevati promet prek teh dveh, sicer zelo različnih kanalov.

Preizkusili smo rešitev, ki jo ponuja A1, trenutno le v »trojčkih«, v obliki dveh paketov – Kombo M in Kombo L. Kot poudarjajo, so do hibridnega dostopa upravičeni vsi novi uporabniki paketov Kombo M in L, ki izpolnjujejo tehnične pogoje (nedoseganje polne hitrosti, pokritost s signalom LTE na lokaciji in proste zmogljivosti LTE). Naša bakrena parica zmore hitrosti okoli 20/1 Mb/s, pokritost je, proste zmogljivosti pa tudi (nedavno smo s telefonom dosegali hitrosti do 100 Mb/s!), zato smo paket Kombo L, ki oglašuje hitrost 40/10 Mb/s, dobili brez težav.

Po pošti smo prejeli velikanski ZTEjev hibridni modem in vmesnik za televizijo, monter A1 je le še vzpostavil povezavo med telefonsko parico in modemom in zadeva je stekla.

Množica lučk pomeni tudi množico stvari, ki lahko gredo narobe.

V praksi

Modem je lahko samostojna in edina omrežna naprava v našem omrežju – ima 4 vmesnike ethernet in je lahko hkrati dostopna točka Wifi (2,4 in/ali 5 GHz), lahko pa nam jo nastavijo kot »prehod« do našega obstoječega usmerjevalnika in po potrebi tudi izklopijo Wifi, če imamo svojega. Modem pridobi statični naslov IP, kar je koristno, če želimo od zunaj dostopati do našega omrežja.

Hitrost delovanja je v zadnjem mesecu, kar rešitev uporabljamo, v 90 % takšna, kot mora biti. Speedtest bolj ali manj redno pokaže hitrost 40/10 Mb/s, in dostopni čas okoli 30 ms, koliko prometa »teče« po žici in koliko »po zraku«, pa iz statistike v modemu (do katerega imamo dostop prek uporabniškega imena »user«) ni mogoče ugotoviti. Preostalih 10 % je hitrost odstopala, namerili smo med 25 in 35 Mb/s, hitrost prenosa v svet pa je bila vedno pravilno oglaševanih 10 Mb/s.

Slovenija gre naprej!

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je odločila, da med storitve, ki morajo biti na voljo vsem državljanom, sodi tudi širokopasovni dostop do interneta. Podjetja in prebivalci na področjih s slabše razvito komunikacijsko infrastrukturo bodo imeli pravico do osnovne hitrosti prenosa 4 Mb/s/512 Kb/s, izvajalec pa je po trenutno veljavni odločbi Telekom Slovenije. Gospodinjstev, ki so upravičena do te univerzalne storitve, je 0,6 odstotka oz. 4600, strošek postavitve sistema pa bo 1,1 milijona evrov.

Vlada je sicer že sprejela načrt, ki naj bi do leta 2020 96 odstotkom prebivalstva zagotovil hitrost z najmanj 100 Mb/s, preostalim štirim odstotkom pa 30 Mb/s.

Bomo videli.

Tudi zanesljivost delovanja je nekako v tem rangu – 90 % časa sistem deluje, včasih pa tudi odpove. In ker je rešitev sestavljena iz več različnih sistemov, lahko odpove na najrazličnejše načine. Zgodilo se nam je, da je internet deloval, televizija pa ne, obenem se tudi modem ni odzival na ping. Ali pa nasprotno – televizija je delovala, internet ne. Ali pa je delovalo oboje, modem pa je bil neodziven, prav tako njegov spletni vmesnik za upravljanje. Ali pa je na videz delovalo vse, na modemu sta goreli lučki DSL in LTE, a del LTE v resnici ni deloval, dosegali smo le hitrosti okoli 20/1, kolikor zmore DSL. Slednja napaka se je po približno pol ure »popravila« sama, druge smo odpravili sami, klasično, z resetiranjem modema.

Problem – televizija

Verjetni ste opazili, da smo doslej pisali le o internetu in le mimogrede omenili, da je vse skupaj del paketa, ki vsebuje tudi televizijo in telefonijo. Telefonija je fiksna (sicer z brezplačnimi pogovori z vsemi omrežji), a se ji lahko tudi odpoveste (in privarčujete en evro na mesec), televiziji pa se ne morete.

Televizija je, kakršna je, in pri A1 enostavno ni dobra, če se milo izrazimo. Programov je sicer zelo veliko, tudi v visoki ločljivosti (čeprav precej manj kot, denimo, pri T2), a je uporabniški vmesnik za upravljanje zapleten. Zelo zapleten. V resnici bi bilo koristno na TV mizici imeti natisnjena navodila za uporabo. Da ne govorimo o nelogičnem sistemu gledanja s časovnim zamikom, ko so oddaje »razsekane« glede na napovedani program, ki se ga nihče ne drži, zato nas sistem največkrat prekine sredi gledanja (in ga moramo s tipko OK nadaljevati v »drugi oddaji«). Prav, verjetno se je mogoče vmesniku privaditi, morda je mogoče tudi potrpeti. Bomo videli.

Resničen problem – paketna prodaja

Težava je torej v resnici bolj splošna – to, da si ne moremo izbrati enega ponudnika za internet in drugega za televizijo, vsaj ne po normalni ceni. In to seveda ni le problem A1, temveč prav vseh naših ponudnikov.

Če ste torej (kot mi) pri ponudniku T2 in nimate dostopa do optike, lahko le zamenjate ponudnika, pridobite hiter internet in izgubite odlično televizijo T2. Škoda.

A1 hibridni internet

Internet, ki teče po xDSL in LTE/4G.

Kje: www.a1.si.

Koliko: 47 EUR na mesec (A1 Kombo M, hitrost 30/5 Mb/s), 57 EUR na mesec (A1 Kombo L, hitrost 40/10 Mb/s).

Za: Večinoma dosega obljubljene hitrosti.

Proti: Občasne nezanesljivosti, zapleten in neroden uporabniški vmesnik za televizijo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki