Naprave, ki so slike pošiljale po žici

Objavljeno: 28.8.2018 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Zgodovina | Revija: September 2018

Včasih, sploh pa v 19. stoletju, pošiljanje slik po različnih vodnikih ali omrežjih niti približno ni bilo tako samoumevno kot danes. To vlogo so opravljale faksirne naprave, ki so zdaj že praktično izumrle.

Izum tehnologije, ki je bila prva sposobna prenesti sliko po žici, pripada škotskemu znanstveniku Alexandru Bainu, ki se je s tem izzivom spopadel že leta 1842. Njegov patent ima namreč datum 27. maj 1843, v njem pa je zapisano, da gre za »izboljšave v proizvodnji in regulaciji električnih tokov in izboljšav v urah, električnem tisku in signalnih telegrafih«. Prvi prototip faksirne naprave je nato razvijal med letoma 1843 in 1846, ko mu je naposled uspelo sinhronizirati gibanje dveh nihal z uro in s posameznim gibom skenirati vrstico po vrstico besedila oziroma vsebine. Slika je bila projicirana na valj oziroma z valja. Čeprav se je slika tako res prenesla, je bila precej slabe kakovosti. A prvi korak v pravo smer je bil storjen.

Zakup člankov

Za daljši zakup pregleda člankov je potrebno biti prijavljen.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.

Zakup posameznega članka ali dnevni zakup je na voljo tudi samo z vnosom e-naslova.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki