Tim Berners Lee je leta 1990 izumil svetovni splet (»world wide web«), sedaj pa prodaja izvorno kodo brskalnika in strežnika v obliki žetona NFT.
Izvorna koda prvega brskalnika in prvega spletnega strežnika je sicer brezplačno objavljena, na Cernu pa gostijo tudi kopijo prve spletne strani. Z nezamenljivim žetonom NFT si zagotovimo pravic
Na različnih koncih Evrope nastajajo t.i. »gigatovarne«, enormne tovarne, v katerih se bodo proizvajale baterije za električna vozila.
Ena največji nastaja blizu arktičnega kroga, blizu mesteca Skellefteå na severu Švedske. Razlog za to lokacijo je oblije energije, saj je blizu hidroelektrarne na reki Skellefte. Zagonsko podjetje Northvol
Leta 1991 se je z Monitorjem vse začelo, toda Pasadena, založniška hiša, ki se je oblikovala z njim, je začetni (danes bi rekli kar »startupovski«) zagon oblikovala v kar nekaj inovativnih projektih. Ekipa, od direktorja Andreja Klemenca in urednika Sama Kuščerja do oblikovalcev, tržnikov in seveda avtorjev, je ugotovila, da je mladostne
Osebni računalniki so postali vseprisotni, enako tudi telefoni, strežniki so odšli v oblak. Novih tehnologij, ki spreminjajo naš vsakdan in bodo to počele še desetletja, je neskončno.
Pri Monitorju zadnja leta intenzivno in strokovno spremljamo tako tehnologije, kot so industrijsko tiskanje 3D, umetna inteligenca, globalno (ali celo podmo
Pri Monitorju smo trdno prepričani, da je najpomembnejša nova tehnologija, od katere bomo prav kmalu odvisni vsi – električni avtomobil. To področje zato v zadnjih petih letih precej natančno spremljamo.
Preizkušamo posamezne električne avtomobile, jim merimo doseg ob različnih načinih vožnje, bralce izobražujemo, kako hitro in za koliko
Kakšnih 15 let bo tega, kar so računalniki postali del naše vsakdanjosti. To niso več naprave, s katerimi se navdušenci igrajo, temveč pripomočki, s katerimi bolj ali vsi delamo ali pa smo od njih vsaj zelo odvisni. Hkrati je v vseh teh letih računalništvo postalo tako zelo zapleteno, da se v njegovem drobovju težko znajdejo tudi tisti, k
Revija živi. Koncept, ki ga pripraviš ob njeni splavitvi, uredniška politika, dizajn, ki je aktualen takrat, vse se spremeni, ker se spreminja svet okoli nas. Spreminjajo se pričakovanja bralcev, spreminja se izbor avtorjev, v tehnološkem svetu pa se še posebej spreminja – tehnologija.
Če so bile prve številke Monitorja še skorajda črno-b
»Primera popolnega poloma ob uvedbi IT-rešitev v Sloveniji sploh ni bilo«
Marko Štefančič v družbi Gartner že več kot desetletje vodi regijo, ki obsega tako Slovenijo kot prostranstva držav Centralne Azije. Nepoboljšljivi tehnološki zanesenjak, kot se hudomušno sam opiše, že zelo dolgo spremlja tehnološke trende – in to skozi analitične o
»Težko je prodati članke, četudi so ti zelo dobri«
Borut Rismal že desetletja s pridom uporablja tehnologijo. Eden izmed ustanoviteljev podjetja Pasadena, prvega založnika revije Monitor, je doživel marsikaj, kar se v panogah založništva in prevajalstva doživeti da, podjetništvo pa mu je še zmeraj blizu.
Sodelovali ste pri razvoju več pod
»Ljudje so bili dobesedno lačni računalnikov«
Andrej Matičič, ustanovitelj podjetja Anni, d. o. o., se rad spominja starih »švercerskih« časov, a dodaja, da je za uspeh treba slediti razvoju panoge računalništva.
Monitor je na »sceni« že tri desetletja, vaše podjetje pa še leto dlje. Kaj se vam je v tem času najbolj vtisnilo v spomin?
Drž
Ob priložnostih, kot je tole obujanje spominov, mi je vedno malce žal, da ne pišem dnevnika. Ker je že tako, da marsikaj zanimivega pozabim ali pa se čez četrt stoletja stvari spominjam drugače, kot so se v resnici zgodile. No, nekaterih dogodkov seveda zlepa ne pozabim in eden takšnih je bil moj prvi stik z revijo Monitor ali, pravilneje
Če ne bi izbrskal malce zaprašenega kupa prvih letnikov Monitorja in jih po dolgih letih ponovno prelistal, bi o tem, kakšno je že bilo računalništvo in poslovanje v tistih časih, moral zelo resno razmisliti …
Prvi Monitorji so izhajali še v času pred internetom in elektronsko pošto, ko je bilo povezovanje računalnikov v omrežja bolj kot
Če bi mi kdo v 80-ih rekel, da bom naslednjih 30 let pisal članke, bi se verjetno samo nasmejal in odvrnil: »Pa kaj še …« Moje ambicije so bile usmerjene povsem drugam, pisanje (verjetno spomini na šolo) mi pravzaprav ni bilo všeč. Kot ničkolikokrat v življenju pa se je zgodilo prav nasprotno od pričakovanj.
Prvi članek je nastal na teras
Kako samozavestno in neustrašno se je nekaj nevednih amaterjev pred 30 leti lotilo projekta revije Monitor, sem na željo odgovornega urednika zapisal ob podobni priliki, ob 20-letnici revije. Malo prej sem ta zapis, da se ne bi preveč ponavljal, še enkrat prebral in tu, kot uvod, povzemam njegovo bistvo: če bi vedel(i), do kakšne mere o i
Če se poskušam vživeti v stanje, kakršno je prevladovalo v informacijskih tehnologijah pred 30 leti ali še malo več in zaradi katerega je pravzaprav vzniknila nova strokovna revija Monitor, se mi izlušči občutek, ki mu ne morem reči drugače kot »navdušenje«.
Tihotapljenje delov tehničnih naprav, garažne firme za prodajo in servisiranje ra
Moja zgodba o tem, kako sem sem zapletel z Monitorjem, je verjetno podobna zgodbi marsikaterega Monitorjevega avtorja. Le da sem jaz to naredil tako, da je »zaplet« postal trajen. Pri Monitorju sem že od leta 1993, le še kolega Vladimir Djurdjič in Primož Gabrijelčič sta tukaj dlje.
V mojih študentskih letih se je ravno resno razprl svet
Po aprilski dražbi in prejeti odločbi o dodelitvi frekvenc za mobilno telefonijo, Telemach in Telekom Slovenija danes vzpostavljata prve bazne postaje 5G na frekvencah 3600 MHz. Danes je namreč prvi dan, ko je dodeljene frekvence veljajo in je to bilo mogoče storiti.
Oba operaterja sta se pohvalila, da bosta prve bazne postaje 5G na omenj
Ali ste vedeli, da nestrukturirani podatki predstavljajo približno 80 % vseh podatkov povprečnega podjetja, njihov obseg pa se vsako leto podvoji? Jih obvladujete? Preverite, kako se bojevati z brutalno rastjo nestrukturiranih podatkov!
Digitalizacija in digitalna preobrazba spreminjata poslovanje sodobnih podjetij. Internet stvari, vse v
Čeprav so stari že skoraj štiri leta, so nezamenljivi žetoni svoj zenit dosegli letos. Digitalni certifikati lastništva digitalnih vsebin, ki domujejo na decentraliziranih verigah blokov, se ne prodajajo več le v igrah. Rekordni posli se sklepajo v milijonih dolarjev, v zameno pa dobimo unikaten digitalni zapis – ki ga lahko vsakdo skopir
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.