Električnih koles je v našem okolju čedalje več, njihova povprečna vrednost pa je tudi vse višja. Prav zato so v zadnjih letih postala izredno mamljiva vaba za tatove, saj je kolo (električno ali navadno) razmeroma enostavno ukrasti, kasneje pa ga je zelo težko izslediti. Kaj pravzaprav lahko naredimo, da bi preprečili krajo, in ali je smotrno električna kolesa celo zavarovati?
Podobno kot na številnih drugih področjih se digitalizacija pospešeno dogaja tudi na področju koles in kolesarjenja. To še posebej velja za električna kolesa, kjer sodobna elektronika in programska oprema ponujata povsem novo uporabniško izkušnjo, ne samo električne asistence pri premagovanju vzponov in razdalj. Računalniki pomagajo pri vožnji, boljšem treningu, navigaciji, zagotavljanju varnosti in varovanju premoženja.
Število kolesarjev na naših cestah, makadamskih poteh in stezah se je v zadnjih dveh letih izrazito povečalo. Danes ni več nobenega dvoma, da je eden glavnih razlogov tudi vse večja priljubljenost električnih koles v vseh oblikah in izvedbah. V tokratni posebni številki smo zato pripravili obsežnejši vodnik po različnih tipih električnih kolesih in digitalni tehnologiji, ki jih spremlja.
Danes nam že bežen pogled na kolesarske poti potrjuje, da so električna kolesa močno spremenila način, kako kolesarimo. Število uporabnikov električnih koles zelo hitro narašča, pojavljajo se novi ponudniki, elektrifikacija pa ustvarja celo povsem nove kategorije izdelkov. Električna kolesa doživljajo tehnološki in ekonomski razcvet, ki se še naprej stopnjuje, kljub rasti cen.
Sodobna orodja CAD in novejše tehnologije, kot je BIM ali generativno oblikovanje, predstavljajo osnovo modernega projektiranja, ki nenehno stremi k skrajševanju časa, nižanju stroškov in zmanjševanju tveganj pri načrtovanje novih izdelkov ter projektov.
Prihajajoča digitalna identiteta prebivalcev Evropske unije, ki vključuje digitalno denarnico s kopico podprtih storitev, dobiva vse bolj jasne obrise. Čeprav smo do množične rabe oddaljeni še tri do štiri leta, so prvi koraki že opravljeni, eden teh pa je tudi nova slovenska osebna izkaznica, ki vsebuje digitalne poverilnice.
»Živijo, Vlado, morda te bo zanimalo: kupil sem kvantni računalnik.« Tako se je začel klic sredi oktobra, ki je prišel kot strela z jasnega. Na drugi strani telefonske linije je bil Aljoša Žerjal, moj srednješolski učitelj fizike in mentor, zaradi katerega sem se navdušil nad računalništvom.
Digitalno poslovanje s strankami, veriženje blokov, mobilno plačevanje, kriptovalute in druge tehnologije so v zadnjih letih močno spremenile način delovanja finančne industrije ter zavarovalništva.
Orodja za skupinsko sodelovanje, pogosto dopolnjena s tistimi za video konference, so postala v teh časih nepogrešljiv pripomoček za delo na daljavo. V zadnjih nekaj letih smo tu doživeli zelo veliko razvoja, tako z vidika funkcionalnosti kot predvsem števila uporabnikov. Lahko že trdimo, da smo presegli kritično mejo, kjer je za učinkovito poslovanje in tudi učenje ter sodelovanje v sodobnem svetu treba biti opremljen za digitalno podprto skupinsko delo.
Spletne pisarne so eden ključnih elementov za učinkovito delo in učenje na daljavo. Kljub številnim drugim, sodobnejšim orodjem so pisarniški programi še vedno temelj sodobnega pisarniškega dela. Čeprav se zdi, da že vrsto let vemo vse o njih, se ta orodja še naprej hitro razvijajo in ponujajo novo optimizacijo dela. A vedeti moramo, kako to uporabiti.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
