Tehnologija kot bananin olupek
Verjetno ste že slišali vic o blondinki in bananinem olupku – brž ko ga zagleda, pomisli, šment, spet bom padla. Če v tem vicu blondinko zamenjamo z banko, vlogo bananinega olupka kaj hitro prevzame tehnologija.
Verjetno ste že slišali vic o blondinki in bananinem olupku – brž ko ga zagleda, pomisli, šment, spet bom padla. Če v tem vicu blondinko zamenjamo z banko, vlogo bananinega olupka kaj hitro prevzame tehnologija.
Družba Gateway je dokazala, da je mogoče računalnike uspešno izdelovati tudi na ameriških tleh. A preprosto kmečko logiko so po desetletju uspehov izpodrinili preveliki apetiti, pokopale pa slabe strateške odločitve.
Delovna mesta so dinamična in pogosto spreminjajoča se okolja. Hitrost sprememb je vse večja, o tem priča že pogled v pisarne iz leta 2000. Čeprav je napovedovanje podobe pisarne prihodnosti nehvaležna naloga, je bližnja vizija – moderna pisarna leta 2020 – že bistveno bolj jasna.
Mobilnost zaposlenih in mobilno poslovanje pospešeno postajata prioriteti podjetij, ko se ta spoprijemljejo s programsko opredeljenim in storitveno navdahnjenim poslovnim okoljem. Tisti, ki danes resnično obvladujejo mobilnost in z njo povezane aplikacije, vsebine in storitve, so namreč zmagovalci.
Unistarjev RoglIT je že tradicionalno dogodek, ki vsako leto začne sezono domačih konferenc IT. Letošnji poslovno- izobraževalni dogodek je bil že 12. po vrsti, rdeča nit pa je izpostavila pomen nepretrganega poslovanja.
Pred desetletjem ali dvema se nam še svitalo ni, da bomo uporabniki množično uporabljali mobilne telefone za dostop do spletnih vsebin, iskanje in nakupovanje najrazličnejših izdelkov in storitev. Da bomo v žepu ali torbici nosili prenosno kamero, fotoaparat, digitalno denarnico, spojeno na tiskovino, ki bo imela zmogljivosti strežnika in se bo zmogla brez kabla povezati praktično kamorkoli. Da bomo produktivno delali s »ploščicami«. Čeprav danes mobilne rešitve v priponi pogosto spremlja mala črka »m«, so vse prej kot majhne – mobilnost je velika stvar. In velik posel.
Myspace je bilo prvo družabno omrežje z več kot 100 milijonov uporabnikov. A tudi to ni bilo dovolj, da bi se v prvinski obliki obdržalo med živimi, saj danes deluje kot spletno mesto z glasbenimi vsebinami.
Ko ima preizkuševalec opravka s tako različnimi projektorji, kot smo jim bili priča tokrat, je jasno, da bodo razlike med posameznimi izdelki velike. In tudi so. Pričakovano se je daleč najbolje odrezal največji, najtežji in najdražji projektor na tokratnem preizkusu, Epson EH-TW9300W, ki ni imel pravega tekmeca – zasluženo mu podeljujemo nagrado zlati Monitor. Njegov prikaz slike je ob dobrih virih odličen, ob virih visokih ločljivosti pa naravnost fenomenalen. Je eden redkih projektorjev, pri katerih si lahko obetamo, da bomo videli črno barvo (pri vseh drugih je črna le temno siva). Obenem je bil tudi daleč najtišji projektor za hišni kino na tokratnem preizkusu. Prav hrup je ena izmed kategorij, na katero uporabniki, ki projektor kupujejo prvič, pozabijo (zato pa te napake nikoli več ne ponovijo).
Vsem preizkušenim projektorjem smo v prostoru poskušali najti kar najidealnejšo lokacijo za prikaz kar najboljše možne slike. Med nastavljanjem te slike na platnu smo preverili tudi delovanje daljinca in prijaznost uporabniškega menuja ter različnih gumbov do uporabnika. Prav na tem področju so med posameznimi izdelovalci velikanske razlike, a jim večje teže pri končni oceni nismo namenili, saj jih domači uporabniki, ki projektorje namestijo na fiksno mesto (pod strop ali na polico), ne bodo uporabljali prav pogosto. Ugotovili smo, da se tudi na uporabniške menuje projektorjev slovenščina le počasi prebija.
Zakaj projektorji ostajajo ena najpomembnejših naprav za prikaz slike dolgih diagonal.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih