O tehnologiji 5G smo v zadnjih mesecih povedali skoraj vse. Kaj nudi, kdaj pride, kako deluje, kakšna je regulativa, kdo se je boji in kaj se obeta v prihodnosti. Ostalo je le še eno vprašanje: kako je 5G v zadnjih dveh letih postal gojišče teorij zarote? Odgovor se skriva v strahovih, ki segajo daleč v preteklost, v zadnjem času pa so jih obudili različni akterji z različnimi interesi.
Znano je, da prek elektromagnetnih sevanj (EMS) lahko prenašamo podatke, talimo kovino in kuhamo hrano. Vendar pa v nasprotju z ioniziranimi sevanji vsi priznani znanstveni dokazi kažejo, da ima lahko EMS negativen vpliv na zdravje šele tedaj, ko je presežen določen prag izpostavljenosti. Kot velja za veliko večino substanc ali agensov, lahko tudi EMS predstavlja zdravstveno tveganje nad pragom, ki je določen na podlagi obstoječih znanstvenih raziskav in predstavlja temelj mednarodnim smernicam Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki jih priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).
V Monitorju redno pišemo o novih tehnologijah, hkrati pa razbijamo mite in urbane legende o njihovi škodljivosti, kar je v zadnjem času aktualno predvsem v povezavi s prihajajočimi omrežji pete generacije, 5G. Po fiasku, ki si ga je z javno debato na ministrstvu za javno upravo privoščil minister Rudi Medved (»Saj ne vemo, kdo ima prav,« je izjavil ob soočenju znanstvenikov in teoretikov zarote!), se nam zdi pomembno debato prepustiti strokovnjakom, znanstvenikom.
Vse, kar zadnje čase beremo o Facebooku, vsa Zuckerbergova opravičevanja, vsi »popravki«, ki jih obljublja, vse to je dimna zavesa. Kajti vse to, o čemer poslušamo, je v resnici del Facebookovega poslovnega modela, vse to je del tega, kar Facebook je. Pa vendar, ali je mogoče, da se jim kdaj kaj zalomi enostavno zato, ker so preveliki? Ker so nerodni? Ker ne zmorejo upravljati milijard uporabnikov in stotin držav z njimi lastnimi predpisi in posebnostmi? Varnostna/finančna vrzel, ki smo jo februarja in marcu odkrili, preizkusili in tudi zaprli pri Monitorju, kaže natančno na to.
Med obiskom podjetja Huawei smo se udeležili predstavitve Huaweievega uporabniškega vmesnika EMUI, ki ga nameščajo v svoje telefone z Androidom. Predstavitev g. Coutella, Francoza, ki že osem let živi in dela v Shenzenu na Kitajskem, je trajala dvajset minut, ob koncu pa je sledil pogovor z novinarji, ki se je raztegnil kar na štirideset res zanimivih minut in nemara še kakšno več. Sledi zapis vprašanj novinarjev, naših in drugih, in odgovorov nanje.
Obiskali smo Huawei, podjetje, ki je že leta v vrhu ponudnikov telekomunikacijske opreme za mobilne in fiksne operaterje. Zelo močno je kot ponudnik opreme in storitev za velika podjetja (podatkovni centri, zasebni oblak) in se v zadnjem času strmo vzpenja tudi z njihovo tretjo, uporabniško divizijo – proizvodnjo mobilnih telefonov.
Da »se greš« mobilno denarnico, v resnici ni nujno, da si banka, dokazuje podjetje Halcom. Predstavilo je namreč mobilno aplikacijo Hal mBills, ki ponuja nekaj tistega, kar bi pričakovali od bank. Ne pa (še) vsega.
Položnice so nadloga, ki nas čaka vsak mesec – elektrika, voda, gretje, komunikacije, RTV. Nadloga zato, ker gre za redne odlive z naših bančnih računov, in nadloga zato, ker je s plačilom kar nekaj dela.
Bančne poslovalnice se še vedno šibijo pod marmorjem, ki smo ga vajeni že desetletja, le vedno bolj prazne so in vedno manj jih je. Naredile so namreč vse, da so svoje poslovalnice preselile kar v naše domove. In prav je tako.
Evernote Scannable. Aplikacija podjetja Evernote, namenjena hitremu in enostavnemu optičnem branju dokumentov, ki jih v digitalni obliki shranimo v njihovo oblačno shrambo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
