Vse od izida slavnega članka, v katerem je opisan ustroj bitcoina, zlasti pa od prve večje rasti tečaja, se ljudje sprašujejo, kdo je Satoši Nakamoto. Identiteta skrivnostnega izumitelja bitcoina je uganka, ki po zanimanju prekaša skrivnost roparja D. B. Cooperja ali Jacka Razparača. Do zdaj so še vsi poizkusi vodili v slepe ulice in v resnici sploh ne vemo, ali je Satoši Nakamoto en človek.
Računalniki so danes nepogrešljiv sestavni del Formule 1. Pomembnega dela ne opravljajo le v dirkalniku, kjer spremljajo podatke iz stotin senzorjev, da se avto v hipu odziva na spremembe v okolici, temveč zlasti v raziskovanih laboratorijih. Moderni dirkalniki so rezultat petabajtov podatkov in milijonov ur procesorskega časa. Toda začelo se je na pisalnih mizah.
Verjetno ste že prebrali kakšno športno novico na Twitterju, ki jo je napisala umetna inteligenca, pa tega niste opazili. Če bi morali ugotoviti, katero sliko je narisal kakšen postmodernist in katero računalnik, bi bili v hudi zadregi. Računalniško generirane glasbe v krajših videoposnetkih na YouTubu pa tako ali tako ne opazimo več. Umetna inteligenca je začela snemati tudi – resda odbite – filme, prevajati pa tako ali tako zna že zelo solidno. Kaj ljudem sploh še ostane?
Evolucija je problem zapisa velike količine podatkov na majhen prostor že zelo učinkovito rešila. V skoraj vsaki človeški celici, ki meri do nekaj stotink milimetra, je zapisan celoten genski material, ki ga je za tri milijarde baznih parov ali kakšnih 750 megabajtov. Zakaj torej vztrajamo pri magnetnem zapisu ali siliciju? Biotehnologija že intenzivno raziskuje, kako bi enako shranjevali tudi računalniške podatke.
Računalniške igre so že zdavnaj prerasle okvire lahkotne zabave. Prav tako ne gre zgolj za industrijo, katere dobički se merijo v milijardah. Za številne posameznike je igranje računalniških iger postalo resen poklic. Ne manjka prvenstev, srečanj in tekmovanj, kjer se sodelujoče ekipe pomerijo in potegujejo za bogate nagrade. Prenose si ogleda več milijonov ljudi.
Orodja, s katerimi lahko pripravljamo lažne videoposnetke ljudi, so se razvila v visokotehnoloških podjetjih in raziskovalnih laboratorijih, a niso ostala zgolj tam. V internetu so dandanes dostopna že vsakomur, ki lahko z zelo malo znanja in truda v neprijetne in nespodobne situacije zmontira soseda ali predsednika.
Naslednji v dolgi vrsti standardov družine 802.11 ima oznako 802.11ax in naj bi uradno prispel sredi leta 2019. Toda že zdaj je znano, kaj ključnega nam bo prinesel – obljublja hitrosti do 10 Gb/s in boljši izkoristek spektralnega prostora. Prve naprave s podporo zanj so predstavili že jeseni.
V zadnjih tednih in mesecih je bila ena izmed najpogostejših kritik bitcoina, posredno pa tudi drugih sorodnih kriptovalut, velikanska poraba energije. Nekatere ocene so energijo, ki je potrebna za obratovanje omrežja bitcoina, primerjale s porabo energije celotne države Danske ali Irske. Hkrati smo lahko prebrali, da bitcoin za to, da izvede eno transakcijo, porabi tisočkrat več energije od omrežja Vise. Poskusimo oceniti, koliko energije je bitcoin res porabil v začetku tega leta.
V računalništvu se redko zgodi, da kakšna odkrita ranljivost pesti vse modele naprav, ki so izšli v zadnjih dveh desetletjih. Še redkeje se zgodi, da spremeni razmišljanje, zgradbo in način, kako računalnike izdelujemo in kako delujejo. V začetku januarja razkrite ranljivosti v modernih procesorjih so povzročile prav to. Novi procesorji ne bodo nikoli več takšni, kot so bili. Stari procesorji pa bodo počasnejši.
Številni izdelovalci strojne ali programske opreme so se že zapletli v škandale, marsikateri so epilog doživeli tudi na sodišču. Kolektivne tožbe so posebej priljubljene onkraj velike luže, kjer so tehnološke gigante doletele zaradi najrazličnejših napak, ranljivosti, goljufij in prevar. Minuli mesec odkrita dve desetletji stara razpoka v Intelovih procesorjih je zgolj zadnji v dolgi vrsti primerov. Osvetlili bomo najzanimivejše, najdrznejše ali najdražje škandale.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
