Orodja za skupinsko sodelovanje, pogosto dopolnjena s tistimi za video konference, so postala v teh časih nepogrešljiv pripomoček za delo na daljavo. V zadnjih nekaj letih smo tu doživeli zelo veliko razvoja, tako z vidika funkcionalnosti kot predvsem števila uporabnikov. Lahko že trdimo, da smo presegli kritično mejo, kjer je za učinkovito poslovanje in tudi učenje ter sodelovanje v sodobnem svetu treba biti opremljen za digitalno podprto skupinsko delo.
Spletne pisarne so eden ključnih elementov za učinkovito delo in učenje na daljavo. Kljub številnim drugim, sodobnejšim orodjem so pisarniški programi še vedno temelj sodobnega pisarniškega dela. Čeprav se zdi, da že vrsto let vemo vse o njih, se ta orodja še naprej hitro razvijajo in ponujajo novo optimizacijo dela. A vedeti moramo, kako to uporabiti.
Sestankovanje prek video konferenc je postalo del našega vsakdana ne glede na to, ali smo v pisarni, doma ali na poti. Zdaj ko smo se do neke mere privadili na tak način dela, sledi iskanje najboljših načinov uporabe, da bi bilo tovrstno delo učinkovito in čim manj stresno. Proizvajalci pa še naprej zelo hitro dodajajo nove zmožnost in tekmujejo za naklonjenost končnih uporabnikov ter podjetij.
Delo od doma je razkrilo nove potrebe po oddaljenem dostopu do aplikacij, dokumentov in drugih sredstev, ki so prvenstveno na voljo v ustrezno varovanem okolju, denimo znotraj varovanega omrežja podjetja, šole ali druge ustanove.
Monitor je ob nastanku meril na vse oblike in uporabnike računalniških izdelkov, toda na začetku so bili izdelki za osebno rabo dostopnejši in zanimivejši od tistih za poslovno. V prvih letih smo zato pisali pretežno o izdelkih, ki bi jim danes lahko rekli »potrošniški« (consumer).
Videokonferenčni sistemi so v času epidemije postali nepogrešljivo sredstvo za kolikor toliko normalno delo, učenje pa tudi druženje na daljavo. Računalniška podjetja zato že od pomladi delajo nadure, da bi množice uporabnikov nagovorila k izbiri prav njihove videokonferenčne rešitve. Še nikoli se nobena kategorija programske opreme ni razvijala tako hitro kot prav orodja za komuniciranje in delo na daljavo. Mnoge analize kažejo, da to zdaj že postaja tehnologija, ki spreminja družbo, tudi za čase po epidemiji.
Dostop in način konzumacije večpredstavnih vsebin sta se v zadnjih letih močno spremenila. V današnjih časih prevladujejo pretočne storitve in vsebine na družabnih omrežjih, telefoni pa so po priljubljenosti prehiteli televizorje. Ali je v takem okolju sploh še kaj prostora za klasične programske rešitve za hišni kino oziroma večpredstavni center, kot sta Kodi in Plex? Kateri od njiju pa je boljši?
Spletni pospeševalniki »startupov«, kot sta Kickstarter in Indiegogo, nenehno porajajo sveže zamisli, predvsem pa izdelke, ki v marsikaterem primeru presegajo zmožnosti podobnih komercialnih izdelkov, pogosto tudi po precej nižji ceni. Če se zdi ponudba velikih izdelovalcev včasih že skoraj dolgočasna, pa na področju startupov dobesedno vre od navdušenja, tako avtorjev kot podpornikov. V takih razmerah se tudi lažje oprosti, če kateremu od projektov ne uspe ali ne dobi dovolj podpore. Inkubatorji so postali samovzdržni ekosistemi, ki so vsemu svetu za zgled, kaj lahko naredijo inovatorji, če jim je omogočena izvedba zamisli.
iPad uporabljam bistveno več kot telefon, brez dvoma. Zato tam uporabljam precej več aplikacij kot na telefonu, čeprav je tudi na iPhonu z njimi zasedeno kar nekaj namiznih zaslonov.
Pretočno oddajanje video posnetkov v živo je nova uspešnica dolge večpredstavne evolucije ponudbe spletnih video vsebin. Nove zamisli in tehnologije omogočajo povezovanje ljudi in dogodkov tako, kot doslej še ni bilo možno ali praktično izvedljivo. Ne samo, da se utegne medijska ponudba s tem močno razširiti, oddajanje v živo lahko opravi vsakdo in nas popelje tudi na najbolj oddaljene konce sveta.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
