Internet in spletne medije, tudi slovenske, so preplavile reklame za nakup licenc za priljubljene operacijske sisteme, pisarniške pakete in drugo programsko opremo po smešno nizkih cenah. Obljubljajo Windows za nekaj evrov, Office za 15 evrov in podobno. Preverili smo, kaj stoji v ozadju in zakaj vsaka znižana cena še ne pomeni nezakonitih kopij.
Z zadnjimi podražitvami električne energije so spet postala aktualna vprašanja, kako zmanjšati porabo energije električnih naprav v naših domovih. Eden izmed nevidnih ponorov električne energije in denarja so naprave v stanju pripravljenosti, ko od njih v resnici nimamo nič, a to vseeno plačujemo. Zneski segajo od zanemarljivih do opaznih.
Čeprav se zdi na prvi pogled nemogoče, je mogoče avtomobil registrirati, ne da bi sploh zapustili svoj dom. Edini res nujni izhod je tehnični pregled, pa še to le, če imamo starejšega jeklenega konjička. Drugo vprašanje pa je, ali je takšen postopek res najcenejši in najenostavnejši.
Portal zVEM je dragulj med spletnimi storitvami slovenske javne uprave, za katerega je pred epidemijo koronavirusa vedelo premalo ljudi. Dasiravno storitev ni nova, saj eZdravje obstaja že poldrugo desetletje, smo se šele med epidemijo vsi skupaj naučili, kaj vse lahko vidimo in uredimo prek spleta.
Medtem ko vse slovenske banke že nekaj let ponujajo spletne storitve, so te predvsem elektronska in s tem cenejša ter prikladnejša različica siceršnjega poslovanja. Pravo revolucijo pa so povzročile neobanke, ki so sklestile provizije in stroške do ničle, hkrati pa so na internet prestavile vse poslovanje, vključno z menjavo kode PIN za kreditno kartico in spremembo limita za dvig gotovine. Kaj sploh še ostane velikim?
V malo bolj oddaljenih časih smo si dokumente pošiljali po pošti ali faksu, jih podpisali in poslali nazaj. V ne tako zelo oddaljeni preteklosti je digitalizacija obstajala z resno napako. Dokumente smo si pošiljali v elektronski obliki samo zato, da jih je nekdo na drugi strani natisnil, podpisal, skeniral in poslal nazaj. Postopek ni le zamuden, temveč bolj malo pridoda k varnosti. To odpravljajo digitalni podpisi, ki niso novost, so pa šele v zadnjem času postali tehnologija širokih množic.
Malokatere volitve v slovenski zgodovini so požele toliko zanimanja prebivalstva in medijev kakor letošnje, zaradi česar so ljudje množično spremljali tudi volilno aritmetiko. Deleži glasov, ki so jih prejele posamezne stranke, se namreč po zapletenih algoritmih preračunajo najprej v število mandatov, nato pa še v konkretna imena. Ker so zaradi računalniškega hrošča v neuradnih izidih šest mandatov podelili napačnim kandidatov (iz pravih strank), bomo podrobno analizirali, kako poteka postopek, kaj bi skoraj šlo narobe in ali bi zmogli brez računalnikov.
Najpreprostejša naloga se lahko izkaže za zelo kompleksno. Medtem ko računalniki sami brez težav izvajajo milijarde izračunov na sekundo in vsebujejo kompleksna vezja za štetje ciklov ter uravnavanje frekvenc, je natančno merjenje časa dovolj težaven problem, da potrebujejo pomoč. Tudi najmodernejši računalniki štejejo sekunde nenatančno, zato morajo redno spraševati druge. Programerji pa imajo medtem druge težave, med katerimi so na prvem mestu operacije s časom, časovni pasovi in prestopne sekunde.
Malokdo pomisli, da za proizvodnjo čipov potrebujemo močne laserje, ki kljub imenu argon-fluorovi in kripton-fluorovi uporabljajo v glavnem – neon. Večino svetovne proizvodnje neona ustrezne čistosti za te laserje so proizvajali v Ukrajini, kjer je vojna ustavila delovanj tovarn. Se nam obeta še dodatno zaostrovanje krize na trgu čipov, ki se vleče vse od začetka epidemije?
Nenadoma vsepovsod molímo črno-bele kvadrate, ki so še najbolj podobni igralni plošči za go. S kratkim piskom in z zeleno kljukico na mobilnem telefonu nam odprejo pot do storitev, ki jih varuje mogočni pogoj PCT. Svet je začel še bolj množično uporabljati kode QR, mi pa bomo pogledali, kako delujejo. Kaj v njih piše, kako poteka zagotavljanje verodostojnosti in zakaj za uporabo ne potrebujemo dostopa do interneta.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
