Članki
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Preverili smo, kako umetna inteligenca spreminja zavarovalništvo. Pot gre nekako takole: od reaktivnega kritja škod do proaktivnega upravljanja tveganj, ki prve sploh preprečijo. Zakaj se torej zavarovanja dražijo?
Neki uporabnik Reddita je nedavno zapisal, da obupano potrebuje pomoč; približno mesec dni so ga s telefonskimi klici zasipali neznanci, ki so želeli govoriti z odvetnikom, oblikovalcem, s ključavničarjem … Klicatelje naj bi napačno usmerila Googlova generativna UI.
Ko je bil svet računalništva še zelo drugačen, smo v 60. letih dobili zmogljivo orodje za iskanje vzorcev v besedilnih nizih. Umetnost regularnih izrazov, ki je bila v času terminalov in besedilnih datotek nepogrešljiva, se zdi danes pozabljena. Grafični vmesniki in umetna inteligenca so njeno poznavanje potisnili na obrobje, a pod površjem modernih nališpanih uporabniških vmesnikov teče več kot pol stoletja star koncept, ki zaradi svoje univerzalnosti in genialnosti alternative nima in je nikoli ne bo imel.
Najprej so nam povedali, da bo umetna inteligenca delala namesto nas. Nato so nam razložili, da bo delala bolje kot mi. Zdaj smo v fazi, ko nam razlagajo, da bo delala ceneje kot mi.
Ena največjih prednosti Googlovega telefona Pixel je zagotovo njegova čista in lahka programska oprema. Takoj ko napravo vzamemo iz škatle, nas pričaka skrbno izbran nabor osnovnih aplikacij in pripomočkov, brez odvečne navlake, podvojenih storitev ali vprašljivih programov, ki jih pogosto vsiljujejo mobilni operaterji. Končna podoba telefona je tako v celoti prepuščena nam. Sami se odločimo, s katerimi programi bomo napolnili zbirko aplikacij in katera orodja nam bodo dejansko koristila v vsakdanjem življenju. Tu je nekaj priporočil.
Umetna inteligenca (UI) v bančništvu že zdavnaj ni več le tehnološki modni trend, temveč ključno gonilo digitalne preobrazbe. Banke po vsem svetu in v Sloveniji pospešeno vlagajo v sisteme strojnega učenja, napredne analitike in generativne UI, saj jim to omogoča optimizacijo procesov, zmanjšanje tveganj in, kar je najpomembneje, personalizirano uporabniško izkušnjo.
V tokratni številki smo pod drobnogled vzeli sodobno bančništvo in zavarovalništvo. Področji, s katerima imamo opravka skoraj vsak dan, vsekakor pa večkrat letno, a se v praksi zdi, da stvari tečejo skorajda na avtopilotu. Predvsem zahvaljujoč tehnologiji, naj dodam.
Dostop do računalniških omrežij v ZDA in Evropi je bil dolgo skoraj izključno omejen na profesionalne uporabnike. S pojavom cenenih mikroračunalnikov in pametnih modemov so po zgledu prelomnih uporabniških omrežij začeli neodvisne rešitve razvijati tudi povsem običajni zasebni uporabniki. Jugoslovanski računalniški ljubitelji so prva amaterska omrežja oblikovali že konec 80. let.
Pogled v preteklost razkrije številne zgodbe o garažnih začetkih stvari in tehnologij, brez katerih si sveta ne moremo več predstavljati, a le redke so imele tako globok in trajen vpliv na vsakodnevno delovanje sodobne družbe kot zgodba podjetja Cisco Systems. Danes je svetovni splet samoumeven, vendar brez tehnoloških inovacij, ki so jih sredi 80. let razvili v Silicijevi dolini, morda sploh ne bi obstajal. Cisco ni le zgradil naprav, ki usmerjajo podatke med računalniki, temveč je dobesedno stkal digitalno hrbtenico sodobne civilizacije.
Raziskovalci s Stanforda in Yala so nedavno razkrili nekaj, kar bi razvijalci UI najraje ohranili kot skrivnost. Štirje priljubljeni veliki jezikovni modeli, GPT podjetja OpenAI, Anthropicov Claude, Googlov Gemini in Grok podjetja xAI, so shranili precejšnje odseke knjig, s katerimi so jih urili, in zmorejo ponoviti dolge odlomke iz njih.
Popularno pravimo, da so današnji razvpiti algoritmi umetne inteligence narejeni po principu delovanja možganov, kar pa je v resnici zelo površinska analogija. Hkrati v razvojnih oddelkih dejansko nastaja rod računskih integriranih vezij, ki se tesneje zgledujejo po centralnem živčevju, in to so nevromorfni čipi.
Preden posredujete interni dokument, ki ga je prejelo na tisoče ljudi v podjetju, dobro premislite! Danes je mogoče izdelati na tisoče malenkost prilagojenih dokumentov, ki takoj razkrijejo žvižgača. Več kot stoletje staro metodo je umetna inteligenca močno nadgradila.
Uvedba umetne inteligence v poslovanje obeta večjo učinkovitost in nižje stroške, vendar praksa pogosto prinese nepredvidene ovire. Ko algoritem naleti na nepredvidljivost človeškega vedenja ali kompleksnost resničnega sveta, podjetja včasih ugotovijo, da je bil stari, analogni način pravzaprav boljši.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Pred konferenco WWDC je Apple tradicionalno razglasil zmagovalce svojih letnih oblikovalskih nagrad (Apple Design Awards). Te nagrade so odlična priložnost za vse, ki se v poplavi tisočih aplikacij v trgovini App Store težko prebijejo v ospredje. Oblikovalske nagrade so razdeljene v različne kategorije, pri čemer vsaka izpostavlja svoj vidik tehnološke dovršenosti.
Device Monitor Aplikacija prikazuje informacije o delovanju sistema in vsebuje zbirko orodij za testiranje vseh senzorjev, kar je uporabno pri nakupu rabljenega telefona.
One Hand Control Aplikacija, ki robove zaslona spremeni v območja za kretnje po meri in omogoča lažje upravljanje telefona z eno roko.
Jošt Novljan: Kdaj veš, da si dober vodja inženirjev (egineering manager)?
Oktobra 2024 je orkan Helene opustošil jugovzhod Združenih držav Amerike. Kongresnica Marjorie Taylor Greene iz Georgie je odgovornost prevalila na abstraktnega krivca: »Da, vreme lahko nadzorujejo,« je zapisala na omrežju X. »Smešni so tisti, ki trdijo in lažejo, da to ni mogoče.« Ni pojasnila, kdo naj bi bili 'tisti', a morda je bilo tako še bolje.
Zdaj je nenavaden čas za pesimiste, ki prerokujejo pogubo zaradi umetne inteligence (UI). Povedano preprosto, ta majhna, a vplivna skupnost raziskovalcev, znanstvenikov in političnih strokovnjakov verjame, da bi UI lahko postala tako dobra, da bi bila za človeštvo slaba – zelo, zelo slaba.
Denar je bil vedno več kot le plačilno sredstvo. Je občutek svobode, možnost izbire, dokaz dela, rezerva za slabe čase in včasih zadnja zasebna stvar, ki jo imamo v žepu. Kovanec ali bankovec ne sprašuje, kdo smo, zakaj plačujemo ali ali ima transakcija dovoljeno oznako. Preprosto zamenja lastnika. Torej ni presenetljivo, da se ob vsaki napovedi digitalnega denarja pojavi tudi strah: Kaj pa, če bo denar nekoč mogoče izklopiti?
Le dan po predavanju Richarda Hofstadterja o paranoičnem slogu v ameriški politiki je bil umorjen John F. Kennedy – dogodek, ki je teorije zarote potisnil iz obrobja v središče javne domišljije.
Teorije zarote niso nove. Spreminjajo se njihovi junaki, sovražniki, tehnologije in kanali širjenja, osnovni vzorec pa ostaja presenetljivo trdoživ. Vedno obstaja dogodek, ki je prevelik, preveč boleč ali preveč kaotičen, da bi ga sprejeli kot posledico napak, interesov, nesposobnosti, naključij in običajne človeške zmede. Zato se pojavi privlačnejša razlaga: nekdo je to načrtoval. Nekdo vleče niti. Nekdo ve, kaj se v resnici dogaja.
Ali nas telefon res posluša? Je 5G »še vedno« nevaren? Imajo operacijski sistemi skrite vhode za obveščevalne službe? Nas pametna hiša opazuje? Bo digitalni denar pomenil konec svobode? In kaj se zgodi, ko se izkaže, da nekatere paranoje vendarle niso bile povsem izmišljene? V posebni številki Monitorja tokrat o sodobnih tehnoloških teorijah zarote – od njihovih psiholoških in družbenih temeljev do resničnih primerov, ko je tehnologija zares delovala drugače, kot so uporabniki verjeli.
Prevladuje prepričanje, da ljudje samo zaradi potrjenih dejstev ne spremenijo mnenja. Morda to še najbolj velja za teorije zarote: mnogi verjamejo, da privržencev zarot ni mogoče pregovoriti, da bi opustili svoja prepričanja.
Največja težava tehnoloških teorij zarote ni, da so vse izmišljene, ampak v tem, da nekatere nastanejo na pogorišču resničnih zlorab. Če bi bila zgodovina tehnologije ena sama zgodba o preglednosti, poštenju in spoštovanju uporabnikov, bi bilo precej lažje zamahniti z roko. Toda ni. V njej so tajni programi, skrite oznake, prelomljene obljube, varnostne luknje, prisluškovanja, podatkovni posredniki, zlorabljene aplikacije, okuženi telefoni in naprave, ki so počele več, kot je pisalo na škatli.
Pred petimi leti je bil 5G veliko več kot nova generacija mobilnega omrežja. Postal je antena za vse strahove tistega časa. V njem so se združili nezaupanje v državo, odpor do korporacij, nerazumevanje elektromagnetnega sevanja, strah pred novo tehnologijo, pandemična panika in spletni mehanizmi, ki iz vsakega dvoma naredijo dokaz. Danes je težko verjeti, kako hitro se je tehnična tema spremenila v kulturno vojno.
Pametni dom je ena izmed tistih tehnoloških obljub, ki zveni skoraj nedolžno. Luči, ki se prižgejo same. Termostat, ki ve, kdaj nas zebe. Kamera, ki sporoči, da je pred vrati paket. Zvočnik, ki nastavi časovnik, prebere vremensko napoved ali predvaja glasbo. Sesalnik, ki med našo odsotnostjo pospravi stanovanje. Vse skupaj deluje kot udobje, ne kot ideologija. Kot majhna pomoč, ne kot velik sistem.
Vsak zaprt sistem je nekoliko sumljiv. To ne pomeni, da je nujno nevaren, vseeno pa, da od uporabnika zahteva zaupanje. Ko uporabljamo Windows, iphone, Android, usmerjevalnik, oblak ali poslovno aplikacijo, večinoma ne vemo, kaj se v ozadju v resnici dogaja. Vidimo okna, ikone, nastavitve in obvestila, ne vidimo pa kode, dogovorov, varnostnih certifikatov, diagnostičnih poti, pravnih zahtevkov in izjem, ki jih sistem morda omogoča. V tej nevidnosti nastane prostor za najbolj trdožive tehnološke teorije zarote.
Skoraj vsak pozna ta prizor. S prijateljem se pogovarjamo o dopustu, novih supergah, kuhinjskem aparatu ali bolezni domačega psa. Telefona se nismo dotaknili, ničesar nismo iskali, nobene aplikacije nismo odprli. Nekaj ur pozneje se na zaslonu pojavi oglas prav za to stvar. Naključje? Težko. Razlaga, ki se ponuja sama od sebe, je preprosta in srhljiva: telefon nas posluša.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih