Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Pregledali smo lestvice protivirusnih programov in preverili, kaj zmorejo in katerim lahko zaupamo.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijecev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Medtem ko je Slovenija, po moji laični oceni, da ne bo pomote, šele na pragu četrte industrijske revolucije, pogosto imenovane industrija 4.0, je Japonska pionir koncepta družba 5.0. Vem, spet neke številke in različice. Le kdo bi vse to spremljal?! Kaj šele (resnično) razumel. Toda sveža japonska vizija tehnologije ne vidi le kot gonilo gospodarske rasti, temveč tudi kot orodje za reševanje družbenih izzivov. Ste zastrigli z ušesi? Pravilno. Dejstvo je, da napredek človeštva ne more biti povezan le z napredkom industrije, napredovati moramo kot družba.
Za industrijski internet stvari (IIoT) nekateri strokovnjaki menijo, da je srce digitalne preobrazbe v industriji. Da je več kot le vsota delov, ki ga sestavljajo. Pravcata stvaritev.
Prehajamo v novo industrijsko revolucijo, t. i. industrijo 5.0, ki se preusmerja z osredotočanja na avtomatizacijo in divjo učinkovitost na personalizacijo ter sodelovanje med ljudmi in stroji. Zdi se, da bo krog naposled sklenjen.
Računalniške komunikacije so bile sprva vezane na obstoječe telekomunikacijske tehnologije, hiter razvoj računalništva in vse večje potrebe po prenosu podatkov pa so narekovali oblikovanje sodobnejših digitalnih omrežij s hitrimi hrbtenicami ter postopno digitalizacijo starejših analognih omrežij in storitev.
V celotnem evroobmočju bodo banke in hranilnice od 9. oktobra morale podpirati takojšnje prenose sredstev med računi. Čeprav so nekatere to ponujale že več let, včasih le za fizične osebe, je morala mednje poseči Evropska unija, da je položaj poenoten. Denar bo med računi odslej potoval največ deset sekund.
Uporabniki smo navajeni, da vsako leto ali dve prispejo nove in hitrejše generacije čipov vseh vrst. Takšen tempo pa zahteva vse večji trud strokovnjakov in tehnologije, ki so vse bolj zapletene.
Slovenija se pridružuje veliki skupini evropskih držav, v katerih deluje sistem za opozarjanje na nevarnost tudi prek pametnih telefonov. Vzpostavljeni sistem je skladen z evropskimi standardi in nudi dodaten način obveščanja, vsi dosedanji pa ostajajo.
Ura Apple Watch že sama po sebi ponuja veliko, pravo moč pa odkrije šele, ko jo prilagodimo svojim potrebam. To storimo tudi z dodatnimi aplikacijami, ki jih je na tržnici App Store kar precej, zato je iskanje najboljših lahko precejšen izziv. Nekaj smo jih poiskali mi in med njimi bo, ne glede na to, ali ima najnovejši model ali dostopnejši SE, slehernik našel nekaj zase.
Samostojne aplikacije za Android, ki nadomestijo baterijsko svetilko, počasi izginjajo. Sodobni telefoni imajo namreč to funkcijo že privzeto vgrajeno. Kljub temu obstajajo primeri, ko je uporaba tretje aplikacije še vedno smiselna, zlasti za starejše naprave ali uporabnike, ki iščejo dodatne funkcije ali minimalno porabo virov. Spodaj je nekaj najboljših svetilnih aplikacij za Android, ki imajo minimalne zahteve za dovoljenja.
Bitchat Bitchat omogoča šifrirano komunikacijo prek bluetootha – brez e‑pošte, brez številke, brez interneta.
WTMP Odličen sistemski pripomoček posname sliko vsiljivca, ki poskuša odkleniti telefon. Če mu uspe, postreže tudi z aplikacijami, ki so bile odprte.
NT Konferenca brez Microsofta in nahrbtnikov? No, povsem brez vendarle ne. Vsekakor pa je NT Konferenca postala samostojna blagovna znamka, kjer Microsoft ni več glavni organizator, ampak le še eden izmed (večjih) sponzorjev.
Včasih me kdo vpraša: »Kaj je sploh ta umetna inteligenca na telefonih, ki jo menda vsi zdaj imajo, na kaj je treba paziti pri nakupu?« Naj poskusim odgovoriti.
Microsoftova igralna konzola Xbox je dobro spremenila razmerja na igričarskem trgu. Danes je konzola, ki je v Sloveniji uradno še vedno ni, uspešna predvsem na rovaš najboljšega naročniškega servisa za igre, a bili so časi, ko je podjetje iz Redmonda želelo izdelati najboljšo strojno opremo za digitalno zabavo in prehiteti vse tekmece, ki so bili na sceni že dlje časa. Pot do Xboxa se je začela v času, ko je Microsoft iskal način, kako sploh vstopiti v svet zabave.
Po več kot desetletju napovedi, da bo nova tehnologija zdaj zdaj nared, smo letos dobili prve široko dostopne diske, ki uporabljajo tehnologijo magnetnega zapisa s toploto. V naslednjih letih bodo tehnologijo sprejeli vsi proizvajalci diskov, z njo pa do konca desetletja obljubljajo 100 TB na disk. Začenja se lov na petabajt!
… so si najbrž rekli na britanskem BBC, ko so raziskovali rusko dezinformacijsko kampanjo, ki je ob pomoči umetne inteligence »ukradla« glasovno identiteto nekega britanskega svetovalca za nujno medicinsko pomoč. Čeprav je šlo v tem primeru za delo ruskih hekerjev, pa aplikacije za glasovno kloniranje lahko brez večjih težav preizkusimo tudi sami.
Naprave, nekoč rezervirane za vojsko, danes pod krinko varnosti tiho vstopajo v civilno sfero. Lovilci IMSI, naprave za prestrezanje mobilnih povezav, so postali simbol prikritega tehničnega nadzora — učinkoviti, nevidni in pogosto pravno neurejeni. Njihova uporaba odpira vprašanja o ravnotežju med varnostjo in zasebnostjo ter spoštovanju temeljnih pravic.
Zdi se, da je tehnološko gnano izobraževanje šele dobro zagnalo svoje kolesje. In postavilo temelje za vseživljenjsko učenje.
Uvajanje novosti na področju poslovne programske opreme ne pomeni le sledenja najnovejšim skovankam in trendom. Gre za usklajevanje vrednot podjetja s tehnologijo, ki prinaša resnične rezultate.
Letos ste zagotovo slišali na ducate prijateljev, znancev in sodelavcev peti hvalnice umetni inteligenci (UI). Še najbolj so trenutno nad njo navdušeni tisti, ki gulijo šolske klopi, saj jim, če se znajdejo, močno pomaga pri domačih in seminarskih nalogah. In še čem drugem. Super, dijaki in študenti se znajdejo, bi lahko dejali, a stvar ima tudi znatno negativne posledice.
Če bi se vrnili v pozna 80. leta in se sprehodili po hodnikih Fraunhoferjevega inštituta v malem nemškem mestu Erlangen, bi nas pričakali vonj po kavi, zvok udarcev na stare računalniške tipkovnice in komaj slišno brnenje laboratorijskih naprav. Tam je sedela skupina inženirjev in znanstvenikov, ki si verjetno niti v sanjah ni predstavljala, da bo s svojim delom spremenila način, kako človeštvo posluša glasbo.
Ob besedi »virus« večina najprej pomisli na telesno bolezen, toda že desetletja obstajajo digitalni virusi, ki so pogosto veliko bolj tihi, a včasih neprimerno bolj destruktivni. Medtem ko so zgodnji računalniški virusi delovali kot potegavščine ali eksperiment programerske spretnosti, se je z razmahom interneta vse spremenilo. Zlonamerna programska koda ni več le orodje za dokazovanje, temveč sredstvo za nadzor, sabotažo in množično finančno izsiljevanje. In v nekaterih primerih celo orožje držav.
Obstaja precej dobrih rešitev, ki jih uporablja dosti manj ljudi, kot bi si želeli. Mednje sodi tudi elektronska osebna izkaznica, ki jo že tri leta dobivajo vsi Slovenci, a velika večina ne pozna in ne uporablja njenih prednosti. Hkrati se v prihodnjih mesecih obetajo pomembne izboljšave in nadgradnje, med katerimi sta tudi virtualna osebna izkaznica in digitalna denarnica.
Po poročilu britanske nevladne organizacije Internet Matters se skoraj 70 odstotkov otrok v starostni skupini od 9 do 17 let redno pogovarja z umetnointeligenčnim klepetalnim robotom.
V Veliki Britaniji so te dni še enkrat dokazali, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Kot eni prvih na svetu so namreč uvedli obvezno preverjanje starosti za vse britanske spletne uporabnike, s tem ukrepom pa naj bi pred »slabimi stvarmi« rešili otroke. Druge države pripravljajo podobne ukrepe, vprašanje pa je, ali bodo iz britanske izkušnje povzele prave zaključke.
V Belgiji, dva ducata kilometrov od Bruslja, domuje organizacija, za katero smo slišali zgolj tisti, ki se ukvarjamo z industrijo polprevodnikov, pa vendar brez nje ne bi imeli računalniških čipov, kakršne poznamo.
Za enim bolj nenavadnih naslovov se skriva resnični problem, ki bo nastopil prihodnje leto, priprave pa zahteva že letos. Paradoksalno Microsoft svetuje, naj ukrepamo takoj, obenem pa ta hip kaj dosti storiti ne moremo. Vseeno velja pogledati pod pokrov oziroma v matično ploščo.
Če bi četdžipiti vprašali, kako bo umetni razum (UR) vplival na človeštvo, bi si, samo za ta namen, ustvaril oči in z njimi zavil ter izpisal, da niti slučajno ne namerava ponavljati vsega, kar je že neštetokrat (na)povedal.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
