Članki
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
V zadnjih letih je Slovenija v digitalizacijo izobraževanja vložila desetine milijonov evrov. Pretežno v strojno opremo za podporo izobraževanju. Imamo torej dovolj tehnologije. Vprašanje je, kaj smo ali še bomo z njo naredili. Mar sploh vemo, kaj od nje pričakujemo?
Večina sodobnih podjetij verjame, da je njihovo tehnološko okolje razmeroma zaokroženo: imajo funkcionalen ERP-sistem, uveljavljen CRM, morda dodano platformo za upravljanje dokumentov in ustrezna orodja za komuniciranje, vendar pa se je v zadnjih nekaj letih digitalna vrzel med povprečnimi in tehnološko naprednimi podjetji drastično povečala.
Računalništvo je hecna stvar. Včasih so bile aplikacije izrazito monolitne in zato v očeh uporabnikov tudi vsemogočne. Pol stoletja pozneje pa se je vse obrnilo na glavo. Danes smo priče poplavi poslovnih aplikacij, za katere ponudniki v en glas trdijo, da svoje delo opravijo bolje od konkurence. Včasih imam celo občutek, da bi lahko vsaka poslovna funkcija ali naloga imela namensko aplikacijo. No, ne ene same, temveč na stotine. Računalništvo v oblaku in poslovni model programske opreme kot storitve pa sta stvari prignala v prav posebno dimenzijo. Eksplozija specializiranih orodij SaaS v zadnjem desetletju je podjetjem sicer prinesla agilnost in prilagojena orodja za vsak oddelek, a hkrati ustvarila nov izziv: nenadzorovano kopičenje poslovne programske opreme. Namreč ko vsak oddelek v podjetju – od trženja in prodaje do financ in kadrovske službe – uporablja svoje (izolirano) orodje, podjetje postopoma izgubi enotno sliko nad svojimi podatki in procesi. Izgubi tudi »enotno različico resnice«.
Današnja tehnologija bi bila precej drugačna, če ne bi bilo ameriške izobraževalne ustanove, ki slovi po vrhunskih akademskih programih, izjemnih raziskovalnih dosežkih in močni podjetniški kulturi, ki je pomagala oblikovati sodobni tehnološki svet. Univerza Stanford v osrčju kalifornijske Silicijeve doline spada med najprestižnejše in najvplivnejše visokošolske ustanove na svetu. S svojim prepoznavnim kampusom v španskem kolonialnem slogu, z vrhunskimi profesorji ter s študenti z vseh koncev sveta združuje akademsko odličnost z inovativnim duhom, ki spodbuja reševanje največjih globalnih izzivov.
PsiQuantum namerava iz fotonov izdelati velikanski kvantni računalnik, ki bi reševal naloge, nedosegljive današnjim napravam. Po desetletju dela se približuje trenutek, ko bo moralo podjetje izpolniti svoje drzne obljube.
Ste že kdaj obiskali izumiteljevo delavnico? Mi smo jo in za tehnološke navdušence je tak obisk kot vstop v nebesa. Ustavili smo se pri Juretu Korberju, ki ima delavnico in razvojni laboratorij v Celju. Delček tega navdušenja želimo deliti z vami, saj verjamemo, da boste tudi vi z veseljem pokukali v njegov svet.
Umetna inteligenca je pisanje programske opreme spremenila v pogovor. Odprla je vrata ljudem, ki ne poznajo programskih jezikov, izkušenim razvijalcem pa dala izjemno zmogljivega pomočnika.
Umetna inteligenca je računalnikom najprej pomagala prepoznavati obraze, prevajati besedila, risati slike in odgovarjati na vprašanja. Zdaj se je lotila še opravila, ki je bilo doslej rezervirano za ljudi, ki poznajo en programski jezik ali več. Program ji opišemo z navadnimi besedami, ona pa ga napiše, požene, preizkusi in po naših pripombah popravi. Kar je bilo še pred kratkim videti kot oddaljena prihodnost, je postalo storitev za ceno mesečne naročnine.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijevcev« in strokovnjakov s področja računalništva.
Produktivnost ni nekaj, kar navdušuje vse po vrsti, vendar si lahko z ustreznimi orodji bistveno olajšamo delovni dan. Metoda igrifikacije (angl. gamification) lahko učinkovito odpravi občutek nelagodja in monotonije ob dolgotrajni osredotočenosti na naloge, če se je lotimo na pravi način. Pomagamo si z aplikacijami, ki z uporabo sistemov nagrajevanja, privlačnih vmesnikov in napredovanja po stopnjah v vsakodnevne obveznosti vnašajo elemente igre ter dodatno motivacijo za doseganje ciljev.
Paku. Osnovni namen programa Paku je spremljanje kakovosti zraka in temperature prek bližnjih senzorjev ter barvitih gradnikov za domači zaslon.
Čeprav je bil Apple pred kratkim prisiljen odpreti vrata alternativnim trgovinam z aplikacijami v Evropski uniji, ima Android na tem področju bistveno daljšo tradicijo. Odprta narava Googlovega mobilnega operacijskega sistema uporabnikom že od začetka omogoča enostaven dostop do aplikacij, ki niso del uradne trgovine Google Play. Med njimi je vodilna platforma F-Droid, ki deluje kot obsežen repozitorij brezplačne in odprtokodne programske opreme. Na njej je kar nekaj biserov, ki jih Googlova tržnica nima.
Walloo je aplikacija za ozadja, ki se osredotoča na pristne, estetske fotografije in ne le na umetno inteligenco ali grafiko.
Samsungova nova pametna ura je hitrejša, pri manjši izvedbi ima večjo baterijo in bolje razlaga zdravstvene podatke. Galaxy Watch9 je ena najboljših vsakdanjih ur za Android, vendar lastnikom lanskega modela ne ponuja veliko razlogov za zamenjavo.
Galaxy Z Fold8 ni pomanjšani Fold8 Ultra, temveč povsem drugačen telefon: kratek, širok in skoraj kvadraten. Videti je nenavadno, v rokah pa je za marsikaj uporabnejši od klasičnega podolgovatega pregibnika.
Asusov novi Expertbook Ultra je na prvi pogled povsem klasičen ultratanek poslovni prenosnik. Preizkus pa razkrije, da gre za enega najboljših tovrstnih modelov.
Ogrodje – kjer tehnologija dobi svoj glas
Preverili smo, kako umetna inteligenca spreminja zavarovalništvo. Pot gre nekako takole: od reaktivnega kritja škod do proaktivnega upravljanja tveganj, ki prve sploh preprečijo. Zakaj se torej zavarovanja dražijo?
Umetna inteligenca (UI) v bančništvu že zdavnaj ni več le tehnološki modni trend, temveč ključno gonilo digitalne preobrazbe. Banke po vsem svetu in v Sloveniji pospešeno vlagajo v sisteme strojnega učenja, napredne analitike in generativne UI, saj jim to omogoča optimizacijo procesov, zmanjšanje tveganj in, kar je najpomembneje, personalizirano uporabniško izkušnjo.
V tokratni številki smo pod drobnogled vzeli sodobno bančništvo in zavarovalništvo. Gre za področji, s katerima imamo opravka skoraj vsak dan, vsekakor pa večkrat letno, v praksi pa se zdi, da stvari tečejo skorajda na avtopilotu. Predvsem zahvaljujoč tehnologiji, naj dodam.
Dostop do računalniških omrežij v ZDA in Evropi je bil dolgo skoraj izključno omejen na profesionalne uporabnike. S pojavom cenenih mikroračunalnikov in pametnih modemov so po zgledu prelomnih uporabniških omrežij začeli neodvisne rešitve razvijati tudi povsem običajni zasebni uporabniki. Jugoslovanski računalniški ljubitelji so prva amaterska omrežja oblikovali že konec 80. let.
Pogled v preteklost razkrije številne zgodbe o garažnih začetkih stvari in tehnologij, brez katerih si sveta ne moremo več predstavljati, a le redke so imele tako globok in trajen vpliv na vsakodnevno delovanje sodobne družbe kot zgodba podjetja Cisco Systems. Danes je svetovni splet samoumeven, vendar brez tehnoloških inovacij, ki so jih sredi 80. let razvili v Silicijevi dolini, morda sploh ne bi obstajal. Cisco ni le zgradil naprav, ki usmerjajo podatke med računalniki, temveč je dobesedno stkal digitalno hrbtenico sodobne civilizacije.
Neki uporabnik Reddita je nedavno zapisal, da obupano potrebuje pomoč; približno mesec dni so ga s telefonskimi klici zasipali neznanci, ki so želeli govoriti z odvetnikom, oblikovalcem, s ključavničarjem … Klicatelje naj bi napačno usmerila Googlova generativna UI.
Raziskovalci s Stanforda in Yala so nedavno razkrili nekaj, kar bi razvijalci UI najraje ohranili kot skrivnost. Štirje priljubljeni veliki jezikovni modeli, GPT podjetja OpenAI, Anthropicov Claude, Googlov Gemini in Grok podjetja xAI, so shranili precejšnje odseke knjig, s katerimi so jih urili, in zmorejo ponoviti dolge odlomke iz njih.
Popularno pravimo, da so današnji razvpiti algoritmi umetne inteligence narejeni po principu delovanja možganov, kar pa je v resnici zelo površinska analogija. Hkrati v razvojnih oddelkih dejansko nastaja rod računskih integriranih vezij, ki se tesneje zgledujejo po centralnem živčevju, in to so nevromorfni čipi.
Preden posredujete interni dokument, ki ga je prejelo na tisoče ljudi v podjetju, dobro premislite! Danes je mogoče izdelati na tisoče malenkost prilagojenih dokumentov, ki takoj razkrijejo žvižgača. Več kot stoletje staro metodo je umetna inteligenca močno nadgradila.
Ko je bil svet računalništva še zelo drugačen, smo v 60. letih dobili zmogljivo orodje za iskanje vzorcev v besedilnih nizih. Umetnost regularnih izrazov, ki je bila v času terminalov in besedilnih datotek nepogrešljiva, se zdi danes pozabljena. Grafični vmesniki in umetna inteligenca so njeno poznavanje potisnili na obrobje, a pod površjem modernih nališpanih uporabniških vmesnikov teče več kot pol stoletja star koncept, ki zaradi svoje univerzalnosti in genialnosti alternative nima in je nikoli ne bo imel.
Uvedba umetne inteligence v poslovanje obeta večjo učinkovitost in nižje stroške, vendar praksa pogosto prinese nepredvidene ovire. Ko algoritem naleti na nepredvidljivost človeškega vedenja ali kompleksnost resničnega sveta, podjetja včasih ugotovijo, da je bil stari, analogni način pravzaprav boljši.
Najprej so nam povedali, da bo umetna inteligenca delala namesto nas. Nato so nam razložili, da bo delala bolje kot mi. Zdaj smo v fazi, ko nam razlagajo, da bo delala ceneje kot mi.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih