Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Netflix, Disney+, HBO Max, Apple TV, Amazon Prime Video. Pretočni servisi, ki ponujajo bolj ali manj vse, kar danes obstaja na področju filmov in serij. Cena? Okoli 50 evrov na mesec.
Leta 2005 je imela Kitajska le dva proizvajalca baterij za električna vozila. Danes proizvede veliko večino litij-ionskih baterij na svetu. Da bi razumeli, kako je do tega preskoka prišlo, se moramo vrniti na začetek zgodbe. Zahvaljujoč sodelovanju treh znanstvenikov pred 50 leti, je nastala tehnologija, ki omogoča dolgoročno shranjevanje energije velike gostote v pametnih napravah, električnih vozilih in celo sončnih letalih. Litij-ionske baterije danes omogočajo tudi stabilizacijo energetskih omrežij, ki se zanašajo na nestabilne vire, kot sta veter in sonce.
Danes največ fotografij posnamemo s telefonom. Ti so postali zmogljive naprave, sposobne odličnih rezultatov. Kljub temu je veliko odvisno od sposobnosti posameznika in razmer za fotografiranje. Pri zadnjem nam lahko pomagajo naslednje aplikacije za telefone iPhone.
Promet na slovenskih cestah je vsak dan bolj kaotičen. Električni skiroji, mopedi, hitri kolesarji, neprevidni pešci in objestni vozniki predstavljajo nevarnosti, ki prežijo na nas. V primeru nesreče nas lahko krivde razbremeni priča v obliki kamere, ki vožnjo snema skozi vetrobransko steklo. Nakup kakovostne avtomobilske kamere je koristen, a pogosto tudi drag. Na pomoč nam priskoči pametni telefon z operacijskim sistemom Android in ustrezno programsko opremo.
Radiance Zbirka ozadij Radiance se stvari loteva na star način in telefon polepša s podobami, ki so jih ustvarili ljudje.
Senior Home Zaganjalnik poenostavi, zavaruje in olajša uporabo telefona za starejše, saj privzeti domači zaslon nadomesti z jasnim, umirjenim in s preprostim vmesnikom.
Generativna umetna inteligenca in zlasti agenti UI lahko korenito spremenijo pravila igre v svetu zavarovalništva. Na bolje, kakopak.
Banke danes v tehnologijo vlagajo več kot kadarkoli prej. Merijo na inovativnost, odpornost in odlično uporabniško izkušnjo, s katerimi bi si zagotovile trajno konkurenčno prednost. A to je vse prej kot lahko.
Medtem ko v nekaterih panogah že odstotek letne rasti pomeni izjemen uspeh, se v drugih spogledujejo s povsem neverjetnimi številkami. Celo v zavarovalništvu, ki med splošno javnostjo vsekakor velja za zrelo področje. In vendar bo tudi tu tehnologija pustila izjemen pečat ter poskrbela, da bomo priče novim zmagovalcem in poražencem. Sam bi vsekakor stavil na tehnološka podjetja, ki vstopajo v svet (po)zavarovanj, saj sem prepričan, da je pred njimi lepa prihodnost. Takšno jim namreč napoveduje tudi raziskava podjetja Precedence Research, ki ocenjuje, da bo panoga insurtech z letošnjih 26 milijard dolarjev v zgolj desetletju zrasla na okoli 610. Če vam gre matematika dobro od rok, ste lahko izračunali, da to pomeni kar 37-odstotno povprečno letno rast.
Prve uporabne rešitve za povezovanje računalnikov sta ponudila najpomembnejša računalniška proizvajalca IBM in DEC. Omrežja so bila večinoma zasebna, zagotavljala pa so večji del vseh svetovnih omrežnih storitev do sredine 90. let. Skoraj izključno so bila omejena na naprave posameznega proizvajalca, zato jih imenujemo tudi lastniška omrežja.
Jo že čutite? Pravijo, da je blizu, še od dve do pet let moramo počakati – mogoče pa bo tu že prihodnje leto! In menda bo vse spremenila: zdravila bo bolezni, rešila planet in prinesla blaginjo. Z metodami, ki si jih sploh še ne znamo predstavljati, bo rešila naše največje težave. Spremenila bo definicijo, kaj pomeni biti človek!
Avstralija bo decembra kot prva država na svetu mlajšim od 16 let prepovedala uporabniške račune na platformah, kot so Instagram, Tiktok, Snapchat, Youtube, in po novem celo Reddit. To sicer ne pomeni, da otroci več ne bodo mogli spremljati vsebin na teh platformah, le objavljati jih ne bodo smeli. Čeprav se zdi, da se to dogaja daleč stran od nas, se tovrstni ukrepi širijo kot virus in tudi v Evropi nismo imuni.
Letos komajda sledimo napovedim o milijardnih investicijah in poslih, ki jih sklepajo tehnološki velikani. Dokler so podjetja vsaj malo povezana z umetno inteligenco, denar ni omejitev. Mreža odnosov in razmerij postaja čedalje tesneje prepletena, vrednotenja pa letijo v nebo. Na umetni inteligenci je usoda sveta.
Dasiravno jim uporabnosti in priročnosti ne moremo očitati, imajo veliki jezikovni modeli v obliki pogovornih robotov na internetu svojo temno stran. Zlasti manj stabilne posameznike lahko zapeljejo na pot nepovrata, ki je polna teorij zarot, višjih bitij in megalomanskih zablod. Niso redki primeri s tragičnim koncem.
Že 30 let na internetu vztraja prostovoljni dogovor, ki zapoveduje lepo vedenje pajkov tehnoloških gigantov. In ti ga v veliki meri upoštevajo. Razvoj umetne inteligence pa je prinesel prve resne izzive, saj so interesi spletišč in ponudnikov umetne inteligence dovolj različni, da so zadnji nemalokrat ignorirali gentlemanski dogovor, ki je veljal desetletja.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Amazon je oktobra letos utrpel enega največjih izpadov svojega oblaka AWS v zgodovini. Zaradi njegove velikosti je to vplivalo na velik del interneta, nedosegljive so bile številne storitve in strani njegovih strank. Da je tako velik in vzdrževan sistem padel, se je zgodilo več nesrečnih slučajev, ki jih lahko razume vsakdo.
Razumevanje podjetij, da varnostno-operativni center (VOC) ni zgolj strošek, ampak strateška naložba v odpornost in konkurenčnost, bo ključnega pomena za kibernetsko varnost v kompleksni digitalni prihodnosti.
Realnost iz sveta kibernetske varnosti: obramba je vedno korak za napadalci. A tisto, kar šteje daleč največ, je dejstvo, da se zlepa ne predaja.
Kljub eksponentni rasti naložb v varnostne tehnologije in nenehnemu uvajanju novih orodij število varnostnih incidentov v poslovnih okoljih narašča. In so vse dražji, za nekatera podjetja celo uničujoči. Stroka meni, da težava ne leži v pomanjkanju tehnologije, temveč v strukturni in kulturni zastarelosti, saj podjetja ne morejo slediti hitrosti in kompleksnosti digitalne preobrazbe in napredovanju groženj, ki jih poganja umetna inteligenca.
Prva računalniška omrežja so imela zelo togo in osrediščeno ureditev z zvezdasto obliko. Brez prave konkurence so prevladovala v 60. in 70. letih, ponekod pa so se obdržala še precej dlje. Imenujemo jih terminalska omrežja, saj so bila sestavljena iz posameznih osrednjih računalnikov in z njimi povezanih združljivih terminalov.
Ameriški poslovnež Larry Ellison je soustanovitelj tehnološkega velikana Oracle Corporation. Podjetje je vodil kot glavni izvršni direktor od ustanovitve leta 1977 vse do 2014, danes pa opravlja funkciji predsednika upravnega odbora in glavnega tehnološkega direktorja. Ellison ima v lasti 41 odstotkov Oracla, njegovo premoženje pa je bilo septembra 2025 ocenjeno na več kot 369 milijard ameriških dolarjev, s čimer se uvršča med najbogatejše ljudi na svetu.
Ko je 26-letni Kenneth Wehr pred štirimi leti začel urejati grenlandsko izdajo Wikipedije, je najprej izbrisal obstoječe vnose. Po njegovem mnenju bi lahko preživela le, če bi začel z ničle.
Redko pomislimo, da imamo skorajda v vsakem trenutku s seboj eno napravo ali več, ki lahko že ob manjši fizični poškodbi zanetijo požar. Na to pa so morali pomisliti letalski prevozniki, odkar se ljudje nanje množično vkrcavamo s telefoni, tablicami in prenosniki, ki jim družbo delajo še zunanje baterije. Požar na letalu je najhujša nevarnost, a brez prenosnih naprav nam živeti ni.
Tistim, ki beremo predvsem digitalno, je na spletu in mobilnih napravah namenjena cela vrsta orodij, s katerimi so zbiranje, branje in shranjevanje raznovrstnih zapisov s spleta precej olajšani. V zadnjem času se je ob ukinitvi Pocketa, najbolj znane tovrstne storitve, pojavila vrsta novih rešitev, ki ponujajo kup naprednejših zmožnosti.
Sedem let je tega, kar je Nvidia lansirala prve grafične kartice s strojno podporo za sledenje žarkom, ray tracing, toda ta tehnologija še vedno pretežno ostaja bombonček za igričarske navdušence. Ali lahko kmalu pričakujemo preboj v ospredje in s katerimi tehničnimi prijemi želijo to doseči?
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijecev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Visok krvni tlak, znan kot tihi ubijalec, se razvija postopoma in brez očitnih simptomov. Nezdravljena hipertenzija lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, kot so bolezni ledvic, izguba vida, možganska kap, srčno popuščanje, spolne težave, sladkorna bolezen tipa 2 in druge. Edini način za pravočasno odkrivanje hipertenzije in nadzor nad njo so redne, natančne meritve krvnega tlaka. Poleg merilnikov nam priskočijo na pomoč namenske aplikacije za spremljanje krvnega tlaka.
Intervalna aktivnost povečuje vzdržljivost, izboljšuje zdravje srca in ožilja ter učinkoviteje porablja kalorije kot enakomerno intenzivne vadbe. Ni čudnega, da je intervalna vadba vedno priljubljena, od treningov HIIT do japonske hoje. Pri izvedbi nam pomagajo aplikacije, ki strukturirajo izbrano aktivnost in nam omogočijo, da se popolnoma osredotočimo na gibanje, ne pa na štetje sekund.
Clocks Zabaven zaslon ob polnjenju s čudovitim prikazom ure z animiranimi ozadji in brez oglasov spremeni telefon.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
