Zasebnost je nova nafta
Da so tehnološka gigapodjetja Facebook, Google, Twitter in druga v zadnjih letih spremenila v prave kovnice denarja na račun zbiranja, obvladovanja in trženja podatkov o navadah svojih uporabnikov in njihovih omrežnih prijateljev, je opazila večina zainteresirane javnosti. Manj pa je tistih, ki so opazili, da se utegne to področje v kratkem precej spremeniti. A zaplet je v tem, da ne vemo, kako in v katero smer.
Dobršen del uporabnikov je postal precej pozoren in aktiven na področju zasebnosti na spletu in še posebej pri uporabi mobilnih naprav. Ko sem se pred tedni v osnovni šoli v domačem kraju z drugimi starši in učitelji pogovarjal o varni rabi interneta, največ časa nismo porabili za debato o igrah in klasičnih temah o varnosti, kot je bilo to še leto ali dve nazaj. Glavna tema je bila »cena« brezplačnih storitev, ki jih financiramo s svojimi slikami, všečki, komentarji in drugimi podatki. Čeprav gre za mlade starše, izkušene uporabnike spleta, je premik v skrbi, kaj se otrokom utegne dogoditi med igranjem in zabavanjem na spletu, zelo izrazit. Da se res nekaj premika, je opaziti tako na spletu kot tudi v resničnem svetu, saj je moč zaslediti vedno več kampanj, člankov z nasveti in pozivov k bojkotu storitev podjetij, ki zbirajo več podatkov, kot se uporabnikom zdi smiselno, podjetij, ki podatke tako ali drugače zlorabljajo ali z njimi ne ravnajo transparentno.
Nedolžnih v tej vojni ni, a poti do več zasebnosti obstajajo. Ozaveščeni uporabniki in mnogi strokovnjaki priporočajo uporabo iskalnika DuckDuckGo namesto Googla in Signala namesto aplikacij Viber, WhatsApp in ostalih. Najobčutljivejši kos programske opreme uporabnika spleta je seveda brskalnik. S svojim ogromnim tržnim deležem Chrome sploh ne skriva več, da ni nič drugega kot sesalnik za podatke. Skoraj nemogoče ga je uporabljati tako, da Googlu ne pošiljamo vsega, kar počnemo na spletu, in da privzeto nismo prijavljeni v vse njegove storitve. Čeprav mnogi priporočamo Firefox ali Brave, je Chrome tako dober in priljubljen, da ni videti konca njegovi prevladi. Enako velja za vse ostale alternativne izdelke – obstajajo, a nikakor jim ne uspe pridobiti vidnejšega kolača spletnih uporabnikov.
Nekateri uporabniki ur in zapestnic Fitbit so nad prodajo Googlu tako ogorčeni, da menda mečejo svoje naprave kar v smeti.
A ravno ta podjetja, ki imajo največ podatkov in ki znajo iz njih iztisniti največ dolarske vrednosti, so začela na glas govoriti o svoji skrbi za podatke svojih uporabnikov. V Kaliforniji, kjer ima sedež največji delež tehnoloških velikanov, so sprejeli »lahki« GDPR, zakon, ki so ga poimenovali California Consumer Privacy Act (CCPA). Njegov namen je zaščita zasebnosti in pravic uporabnikov večjih spletnih podjetij, a velja samo za Kalifornijo. Microsoft in še nekateri drugi so že zagotovili, da ga bodo implementirali za uporabnike iz celotnih Združenih držav. Twitter je pred dnevi uvedel prepoved političnega oglaševanja, ravno preden se začne spletno klanje pred naslednjimi ameriškimi volitvami. Facebook pa že nekaj časa želi na vsak način predstaviti kot podjetje, ki mu je mar za svoje uporabnike. Za njih utegne biti prepozno, saj ne poznam nikogar, ki jim še verjame. Če so prejšnje poteze pri uporabnikih dobro sprejete, je moč opaziti tudi, da uporabniki opazimo premike v drugo smer. To je občutil Google, ki je pred kratkim kupil podjetje Fitbit, kar bo v skladišče podatkov o uporabnikih dodalo še tako čislane podatke o zdravju in aktivnosti. Nekateri uporabniki ur in zapestnic Fitbit so nad prodajo tako ogorčeni, da menda mečejo svoje naprave kar v smeti, novičke o tem pa so na las podobne tistim iz časa, ko je Google kupil Nest. Ne samo velikani, tudi druga tehnološka podjetja hitijo biti transparentna in želijo nazorno prikazati, katere zbirajo podatke o nas in kako, malce manj pa o tem, kaj z njimi počnejo.
Te poteze so vsekakor pozitivne, pomirile bodo večji, a manj zahteven del pogače uporabnikov in s tem dosegle svoj cilj. A premiki proti transparentnosti popolnoma nič ne vplivajo na dejstvo, da podjetja podatke vseeno zbirajo, nekatera jih celo zbirajo nekoliko manj. A če mislite, da so pripravljena zbirati manj podatkov kot do nedavno in se s tem odreči deležu bajnih zaslužkov, imam za vas slabo novico. Razlog, da so se podjetja pripravljena odreči nekaterim podatkom, tiči v tem, da so podjetja skozi leta kopanja po podatkih svoje algoritme izpilila do te mere, da ogromnih količin podatkov o nas sploh ne potrebujejo več, pa vseeno lahko z njimi dosežejo vse in še več kot do zdaj!
Zato uporabniki z drobnimi pozitivnimi koraki nikakor ne smemo biti zadovoljni. Le z jasnimi in glasnimi zahtevami in z uporabo strojne in programske opreme, ki s podatki ravna odgovorno, bomo pokazali, kakšen splet si želimo v prihodnosti. Podjetja in podjetniki moramo postati še bolj transparentni in še bolj pazljivi pri hrambi ter obdelavi vseh vrst podatkov, da bomo obdržali zaupanje svojih uporabnikov in da se bomo izognili pravnemu in piarovskemu minskemu polju, ki se na tem področju obeta v prihodnjih letih.
