Objavljeno: 27.12.2022 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Januar 2023

Uvodnik: Nadomestili nas bodo! Roboti, namreč, tisti programski.

Uvodnik: Nadomestili nas bodo! Roboti, namreč, tisti programski.

Do Skyneta iz Terminatorja je verjetno (upam) še daleč, toda nekateri programski jezikovni modeli nakazujejo, da bo v prihodnjem desetletju ali dveh marsikdo ostal brez službe.

Starejši med nami se še spomnimo, kako smo se na domačih računalniških mlinčkih Sinclair ZX 81, Spectrum ali Commodore 64 igrali z »umetno inteligenco«, ki je slišala na ime Eliza. To je bil program, s katerim smo se lahko pogovarjali, se mu zaupali in upali na bolj ali manj inteligenten odgovor. Sistem, ki je nastal okoli leta 1965, pri tem ni bil niti približno dober in učinkovit, bil pa je zabaven.

Prevrtimo svet za nekaj desetletij naprej in – Apple predstavi »digitalno pomočnico« Siri. Nekaj desetletij se je poznalo, Siri je bila veliko boljša od Elize, do neke mere je bila celo uporabna. Uporabniki v večjih državah jo še danes uporabljajo za prostoročno telefoniranje, celo za diktiranje esemesov in elektronskih sporočil. Pri pogovoru s človekom pa Siri še vedno ni prav veliko boljša od Elize.

Siri je povzročila poplavo konkurenčnih pomočnic, ki so vse po vrsti vsaj nekoliko bolj inteligentne in omogočajo povezovanje z množico zunanjih storitev, zato je njihova uporabnost nekoliko večja. Pa ne prav veliko, saj Amazonovo Alexo večina uporablja le za upravljanje glasbe ali informiranje o vremenu. Sam Googlovega Asistenta na telefonu tudi uporabljam le za volume up, pa še to redko, saj reagira bistveno počasneje kot moj prst na telefonu, poleg tega pa me včasih ne sliši ali sliši narobe.

Ne čudi torej, da bodo v krizi, ki se vse bolj dotika tudi tehnoloških velikanov, kratko potegnile prav pomočnice – projekti, ki povrh vsega že leta ne prinašajo nobenega prihodka. V desetih letih, kar obstaja Alexa, so namreč propadli prav vsi poskusi, da bi projekt nekako prinašal denar. Digitalne pomočnice pač težko predvajajo oglasne vložke, zato so se ideje večinoma vrtele okoli tega, da bi Amazon z Alexo zaslužil posredno, z rezultati glasovnih ukazov, ki bi jih narekovali uporabniki. Toda uporabniki nakupov izdelkov žal ne zaupajo glasovni komunikaciji z »umetno inteligenco«, ki včasih slabo sliši ali razume, ampak denarno odločitev raje prepustijo očem, monitorju in tipkovnici.

Toda, razvoj gre naprej!

V tokratnem Monitorju lahko berete o orodju za ustvarjanje besedil ChatGPT (chat.openai.com), ki je nekakšna Eliza na n-to potenco. Karkoli boste prebrali o njem, bo premalo, preizkusite ga sami, priporočam! In to kar v slovenščini, brez strahu! Sistem razume, kaj mu pišemo, in smiselno odgovarja, v še kar dobri slovenščini (in odlični angleščini), ter zna slediti pogovoru. Ne samo to, odgovori niso vedno enaki, torej jih ne jemlje iz nekakšne zbirke že pripravljenih. Seveda je sistem zastavljen kot demonstracija mlade tehnologije in zato nima resnične uporabne vrednosti, vendar jasno kaže, kje bi se ta vrednost v prihodnosti lahko našla. Sam sem poskusil z »Napiši obnovo knjige Vojna in mir«, moj podmladek pa »Napiši prosti spis z naslovom Nikoli nismo marali papirja«. Jaz sem bil z mojim odgovorom zadovoljen, sin se je pritožil, da je spis malce prekratek, učiteljica slovenščine pa z izdelkom ni bila najbolj zadovoljna. Toda nekako za silo bi ga morda spustila skozi. Če bi bil daljši.

Čakam sisteme, ki bodo dovolj dobri, da bodo zmogli naslednji ukaz: »Napiši, prosim, uvodnik na temo ChatGPT in umetne inteligence. Dolg naj bo 5.000 znakov. Hvala.«

Veliko bolje se sistem že zdaj obnese v angleščini. Na Twitterju se je, denimo, pojavil račun (»uporabnik«), ki je odgovarjal ob pomoči ChatGPT. Kar nekaj časa je trajalo, da so ga razkrinkali. Pojavljajo se resni komentarji, da počasi prihaja »konec srednješolskega poučevanja angleščine« in celo, da bodo tovrstni sistemi kmalu predstavljali hudo varnostno tveganje, saj znajo že zdaj pisati tudi programe in celo – računalniške viruse. Direktor podjetja OpenAI, ki je razvilo ChatGPT, zato opozarja: »V naslednjem desetletju bi lahko prišli do prave umetne inteligence, zato moramo tveganje jemati skrajno resno.« Da se ne bo zgodil Skynet?

No, do takrat pa čakam sisteme, ki bodo dovolj dobri, da bodo zmogli naslednji ukaz: »Napiši, prosim, uvodnik na temo ChatGPT in umetne inteligence. Dolg naj bo 5.000 znakov. Hvala.« In potem še sistem DALL.E X (razvija ga isto podjetje kot ChatGPT), ki bo znal ustreči ukazu »Naredi, prosim, naslovnico za tokratni Monitor«.

In potem se bom upokojil. Če bo seveda za mano še kdo, ki bo vplačeval v pokojninsko blagajno.

***

Po tako optimistični napovedi bližnje prihodnosti mi ne preostane drugega, kot da vam ob koncu leta 2022 zaželim prijetne praznike! 😉

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Objavljeno: 12.9.2026 09:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji