Še en odprti zasledovalec

Če lahko za sodobne distribucije Linuxa trdimo, da podpirajo skoraj vso strojno opremo, ki deluje v okolju Windows, je slika diametralno nasprotna pri programski opremi. Praviloma namreč velja, da prav programov, ki so de facto standard na svojem področju rabe, ni v različici za Linux.

K sreči ta problem že od začetkov pohoda Linuxa na namizja odpravljajo hekerji (beseda ima nasprotno od zmotnega večinskega mnenja izrazito pozitiven pomen), ki so se sami napotili h gori, če se ta sama noče zganiti. Združili so se v odprtokodni projekt Wine (Wine Is Not an Emulator), ki pa po 12 letih delovanja ni obrodil pretirano obilnega sadu. Je že res, da so razvijalci postavili temelje za poganjanje okenskih programov v Linuxu, a v oči bode že to, da Wina privzeto ne namesti domala nobena distribucija Linuxa. Razlog: prezahtevna raba.

In tu nastopi CrossOver Office, ki po že uveljavljeni formuli iz sveta odprte kode za osnovo uporablja odprti projekt Wine in ga izpopolni ter naredi preprostejšega za uporabo. Razlika med Winom in CrossOver Officom je v tem, da podjetje CodeWeavers, ki orodje razvija, doda tudi grafična orodja za nameščanje programov za Windows in razvija dodatne popravke programske kode, ki razširijo seznam podprtih programov.

Na njem najdemo številne uveljavljene programe za Windows, kot so Microsoft Office, Project, Visio in Internet Explorer, Lotus Notes, Macromedia Dreamweaver MX in Flash MX, Adobe Photoshop, ter nekatere lastniške vstavke za brskalnike, npr. QuickTime in Shockwave.

Namestitev CrossOver Offica gotovo ni njegova najsvetlejša točka, saj moramo najprej odpakirati arhiv v obliki tar.gz, nato pa se odpraviti v konzolo in v odpakirani mapi pognati skripto za namestitev. Za tem se zažene grafični namestitveni program, ki hitro opravi z namestitvijo, vendar je njegova šibka točka špartanski uporabniški vmesnik z nestandardnimi gradniki in pisavami brez glajenja robov.

CrossOver uporabljamo prek njegovega lastnega vnosa na menuju. Izberemo Install Windows Software in odpre se okno z obširnim seznamom uradno podprtih programov. Izberemo želeni program, določimo vir namestitve (praviloma plošča CD z namestitvenim programom za Windows) in ta se lahko začne.

Še pred tem se srečamo z novostjo v novi različici CrossOver Offica - s "steklenicami" (vina, kakopak). Gre za poseben sistem virtualizacije, ki vsakemu programu priredi različico sistema Windows in jo na podlagi tega podatka natoči v ustrezno steklenico. Ta metoda je pisana na kožo skrbnikom sistemov, ki najprej napolnijo steklenico z vsemi programi, ki jih podjetje uporablja, nato pa posameznim uporabnikom namestijo samo steklenice in ne vseh programov posebej.

Po tem, ko smo izbrali vir in steklenico, se začne postopek, ki je enak namestitvi v okolju Windows. Morda je za odtenek počasnejši, a res samo za odtenek. Na koncu CrossOver Office simulira še vnovični zagon sistema, brez katerega Windows očitno ne zmore niti v Linuxu.

Nekateri nameščeni programi se samodejno znajdejo na namizju, vse pa lahko zaženemo prek pretirano zapletenega menuja. Zgled: za zagon iTunesa, ki se privzeto ne prikaže na namizju (enako tudi v Windows), moramo izbrati Windows Applications - Programs - iTunes - iTunes. Najmanj en nivo je vsekakor odveč, pa tudi nivo Programs, ki je skupen vsem programom, je nepotreben.

Prvi program, ki smo ga preskusili, je bil Internet Explorer. V Linuxu sicer ne primanjkuje brskalnikov, ki so vsaj tako dobri kor IE, a vseeno kdaj pa kdaj naletimo na stran, ki se pravilno prikaže le v Explorerju. Veseli pa ga bodo tudi ustvarjalci spletnih strani, ki bodo lahko svoje izdelke preizkusili tudi v najbolj razširjenem brskalniku.

Namestitev je stekla gladko, vira pa sploh nismo potrebovali, saj se vsebina prenese iz interneta, in po nekaj minutah smo brskalnik že lahko uporabljali. Pravilno so se namestili tudi vstavki za večpredstavnost, tako da nismo imeli težav niti pri ogledu vgrajenih posnetkov na 24ur.com. Samodejno sta se namestila tudi Outlook Express ter Windows Media Player in vsi trije programi so delovali presenetljivo odzivno.

Sledil je preskus iTunesa, in sicer uradno podprte različice 4.9, čeprav je na voljo že iTunes 6. Zastarelost je le navidezna, saj je Apple v zadnjem obdobju iz marketinških razlogov nekoliko povečal dinamiko štetja različic iTunesa, ob prvem zagonu pa nam program tudi sam ponudi možnost za prenos zadnje različice.

iTunes sicer deluje odzivno, zelo počasen pa je pri uvažanju datotek v zbirko, saj smo za tisoč skladb potrebovali debelih 10 minut in tudi kakovost zvoka ni povsem enaka kot v Linuxu. Nikakor pa iTunes ni hotel prepoznati priključenega iPoda, ki ga je Linux toplo sprejel.

Najbolj merodajen pa je bil zadnji preizkus, s katerim smo se lotili Microsoftovega Offica 2003. Najbrž ne bo odveč poudariti, da namestitev ne deluje z nobeno prilagojeno različico namestitve (npr. z nameščenimi posodobitvami), zato obvezno potrebujemo originalni izvod ali vsaj njegovo kopijo.

Namestitev smo izpeljali brez težav in nestrpno čakali, kako se bodo programi obnesli med uporabo. Zelo pomemben podatek je, da za zagon posameznega programa potrebujemo skoraj pol manj časa kot za zagon OpenOffice.org 2, ki se sicer zažene precej hitreje od prve različice te proste zbirke. Za odpiranje in shranjevanje dokumentov CrossOver Office dodaja svoj izbirnik datotek, podoben tistemu v Windows, le da uporabnikovo domačo mapo v Linuxu preslika v My Documents, pomnilniške naprave pa v My Computer. Med samim delovanjem Offica nismo opazili nobenih pomanjkljivosti in smo bili zadovoljni z odzivnostjo, kar naredi Office v Linuxu povsem primeren za resno uporabo.

Dodajmo še, da CrossOver Office prek svojega menuja prinaša tudi možnost poganjanja ukazov, ki jih v okolju Windows uporabljamo na menuju Zaženi (Run). Uspešno smo pognali npr. Notepad in celo Regedit, ukaze pa lahko vpisujemo tudi v KDEjev ali Gnomov nadomestek za program Zaženi, ki je v Linuxu veliko bolj zmogljiv in uporaben.

CrossOver Office Standard

Kaj: Program za nameščanje programov za Windows v Linuxu.

Izdeluje: CodeWeavers, www.codeweavers.com.

Cena: Brezplačno za 30 dni preizkusa, sicer 39,95 dolarja

Za: Veliko podprtih programov, odzivnost programov, cena, "steklenice".

Proti: Špartanski uporabniški vmesnik, globok menu, počasno delovanje nastavitvenih programov, občasna počasnost programov.

Namestitveni program ima predpotopni uporabniški vmesnik, ki skazi skupno oceno CrossOver Offica.

Menu je preglobok.

Internet Explorer je program, ki si ga želi zelo malo uporabnikov Linuxa. Veseli ga bodo predvsem razvijalci spletnih strani.