Private property, trespassers will be shot! *

Facebookova obsedenost z goloto je že legendarna in te dni se je dotaknila tudi mene. Ravno v dnevih, ko se je na podjetje ponovno zgrnilo zgražanje splošne javnosti, tokrat zaradi pričevanja žvižgačice.

Z goloto osebno nimam težav, nisem pa ravno aktivističen tip, ki bi njo preizkušal meje, denimo tiste, ki si jih je v lastnem peskovniku začrtal Facebook. Zadeva pa me tehnološko zanima. Ravno toliko, da sem moral preizkusiti, ali cenzorski algoritmi res ne dovolijo objave povezave do neke jazz glasbe na Youtubu, ki ima na naslovnici – golo dekle, ki igra na saksofon. Ne, ne dovolijo. Poskusite, gre za I Should Care, Charles McPherson Quartet Featuring Steve Kuhn. Ali pa raje ne, kajti s tem poskusom boste pridobili »kazensko točko«, kot sem jo tudi jaz. Ker sem pri Facebooku imel že dve (kaj naj rečem, radoveden sem!), sem za tri dni ostal brez pravic do objavljanja, komentiranja in »lajkanja«. Nič hudega, si rečem, v resnici je moje življenje še vedno v 99 odstotkih analogno, nevezano na Facebook.

No, malce hudo je vseeno bilo, kajti prepoved je bila dovolj široka, da je brez pravic kakršnegakoli objavljanja ostal tudi Monitor, ker je moj račun vezan nanj. Če ne bi bil Facebook res minoren vir obiska na naši spletni strani (le 3 odstotke, pri kolegih iz Mladine je, denimo, ta številka okoli 15× višja), bi bila prepoved lahko vir poslovne škode! Še posebej, ker se na tovrstne pripovedi v resnici ni mogoče pritožiti. Obstaja sicer povezava, ki jo lahko kliknemo, vendar po pričevanju kolegov pomaga bore malo. Objavil si golo žensko telo, in to je to! Morda bi pomagala elektronska pošta na zucki@fb.com, vendar dvomim. (/KonecSarkazma).

Prepoved je bila nekakšen prebujevalni klic, ki me je spomnil na tiste, ki imajo s Facebookom redne težave. Kolega se ukvarja z akt fotografijo in kar mislite si lahko, kakšne težave ima. Zvone Šeruga fotografira afriške domorodke, isto. Spomnimo se na ikonično fotografijo bežečega dekletca v Vietnamu, ki jo je polil napalm iz ameriške bombe. Facebook je fotografijo odstranil iz objave, a ne zato, ker je prikazovala grozote vojne, ampak, ker je bila gola, saj so oblačila zgorela.

Algoritmi pač, boste rekli, ne znajo razlikovati konteksta, le barvo kože obvladajo in morebitni prikaz bradavičk kot nekaj najnevarnejšega na tem svetu. Bo morda držalo, toda taisti algoritmi nimajo težav pri (ne)cenzuriranju grozot razmesarjenih teles, ko jih opremijo z opozorilom in dovoljenjem, da si jih lahko vseeno ogledamo, če želimo.

Algoritmi ne znajo razlikovati konteksta, le barvo kože obvladajo in morebitni prikaz bradavičk kot nekaj najnevarnejšega na tem svetu. Bo morda držalo, toda taisti algoritmi nimajo težav pri necenzuriranju grozot razmesarjenih teles.

Toda da, Facebook je zasebno podjetje, ki oblikuje svoja lastna pravila obnašanja. Kdorkoli jih bo kršil, bo odstreljen. Če nam kaj ni všeč, se lahko izselimo. Toda »zasebno podjetje« si bo ravnokar prislužilo vsaj regulacijo, če ne še kaj hujšega, denimo razbitje na več delov, morda celo nekakšno nacionalizacijo. Razlogov za to je vedno več in cenzura golote je tukaj daleč najmanjša težava (oz. sploh ni).

Za začetek je na tem igrišču nekaj milijard ljudi, kar je že skorajda pol človeštva. Vpliv nanje je ogromen. Podjetja lahko zaradi Facebookovih muh tudi propadejo. Otroci lahko ostanejo brez stika s prijatelji, kar jim, priznajmo si, lahko povzroči tudi travme.

Nadalje, spomnimo se nemarnega ravnanja z osebnimi podatki uporabnikov v aferi Cambridge Analytica. To podjetje je bilo v resnici le grešni kozel, saj je bil ključni krivec Facebook, ki je z osebnimi podatki do takrat (?) delal kot svinja z mehom. Ker se odgovornim to ni zdelo nič spornega.

Predvsem pa danes beremo (prispevek o tem objavljamo tudi v tem Monitorju), da podjetje redno naroča interne preiskave in raziskave, ki razkrijejo marsikatero težavo, vendar jih odgovorni ne odpravljajo. Tako je žvižgačica, do nedavnega zaposlena pri Facebooku, parlamentarni komisiji v ZDA z dokumenti pokazala, da podjetje ve, da lahko pretirana odvisnost od Instagrama uporabnikom povzroča psihične težave. Pa nič. Podjetje je tudi zavestno vzpostavilo »dvotirno upravljanje« – ena pravila veljajo za smrtnike (golota, bradavičke, sovražni govor …), druga za pomembneže. Donald Trump je, denimo, ves čas imel višji prag, do kod so njegove objave smele seči. To, da so se ga odločili izključiti iz platforme, nima prav veliko z njegovimi objavami, prej s tem, da je z volitvami izgubil tudi svojo moč in prednost v primerjavi s smrtniki.

Kaže, da pravica do private property celo v ZDA ni ali pa vsaj ne bo več absolutna. In prav je tako.

* Osebna lastnina, kršitelji bodo ustreljeni!