Nazaj v Evropo
Odkar sem v IT, poslušam, kako evropska informatika zaostaja za konkurenco – predvsem za Američani. Pa je to res?
Priznam, dnevnih novic (predvsem politike) že vsaj 20 let ne spremljam. Povsem načrtno – mislim, da se pri dnevnih novicah preveč spustimo v podrobnosti, ki na dolgi rok niso pomembne. Vseeno pa po nekaterih kanalih le spremljam širše dogajanje, predvsem po svetu. In seveda opazim trenutno ameriško administracijo in njen agresivni nastop do drugih – do bližnjih sosedov, Kanade in Mehike, in seveda do Evrope. Primeren čas za korak naprej v moji selitvi od ameriških ponudnikov najrazličnejših storitev.
Že pred časom sem se nekoliko oddaljil od velikih ponudnikov oblačnih rešitev in namesto tega postavil svoj majhen homelab. Nekatere storitve sem zamenjal z lastnimi, odprtokodnimi rešitvami, zdaj pa sem se lotil še drugega koraka – začel sem razmišljati o tem, od kod izvirajo storitve, ki jih uporabljam. Storitve ameriških podjetij tako že nekaj tednov počasi selim k evropskim ponudnikom.
Hitro sem našel spletno stran european-alternatives.eu, kjer lahko poiščemo evropske alternative za bolj poznane ameriške spletne storitve. Res me je presenetilo, koliko dobrih storitev dejansko premoremo. Prešinilo me je celo to, da smo se morda le pustili prepričati, da je naša IT-industrija slabša od neke druge. Sploh v IT smo se nekako navadili, da spremljamo angleško govoreči del spleta, kjer pač dominirajo ameriške spletne strani. In ko, denimo, iščemo alternativo za neko storitev, dobimo strani, polne alternativ, ki – so spet vse ameriške. Beremo novice o uspešnih ameriških zagonskih podjetij, o ameriških investicijah, o ameriških prebojih.
A dejansko je na voljo ogromno uspešnih evropskih zagonskih podjetji, ponudnikov storitev razvoja itd. Res pa je, da smo v nekaterih pogledih dejansko »slabši« kot Američani. V Evropi smo že pred časom prišli do nekaterih družbenih konsenzov, denimo pri zaščiti pravic delavcev, pravici do zdravstvenega zavarovanja in šolanja, do zaščite okolja. Podjetje, ki ne deluje v teh okvirih, ima strogo poslovno gledano seveda prednost.
Storitve ameriških podjetij že nekaj tednov počasi selim k evropskim ponudnikom.
Ne vem tudi, ali je res tako slabo, da podjetja v Evropi po tržni vrednosti rastejo počasneje kot v ZDA. Imam kolega, ki ima lastno programersko podjetje in je pred leti komentiral, da ne merijo na astronomsko rast in na prodajo podjetja kateremu od IT-gigantov. Da jim je popolnoma dovolj, da delajo nekaj, kar cenijo in jim omogoča normalno življenje. Mislim, da je tako razmišljanje v Evropi bolj razširjeno kot v ZDA.
Torej, selitev storitev. V resnici čisto vsega tudi ne premoremo – zaradi omenjene podjetniške klime pač nismo prišli do lastnega Googla, Appla, Microsofta ali Facebooka. Vseeno pa je presenetljivo veliko storitev, ki niso nič slabše od bolj znanih in razširjenih velikanov.
Denimo oblačna hramba. Dropbox sem opustil že pred leti, namesto tega (ali Google Driva) uporabljam švicarski Pcloud. V resnici pa bom po vsej verjetnosti prešel na še eno evropsko alternativo – slovenski Koofr. Ta ponuja vse, kar bi lahko potrebovali. Že brezplačna vstopna različica je za marsikoga dovolj, plačljive pa ponujajo tako več prostora kot druge koristne zmogljivosti. Podobno sem že preselil varnostne kopije mojega strežnika NAS – iz Backblaze v nemški Hetzner. Zadnji je sicer znan po cenovno ugodnih navideznih napravah in strežnikih, a ponujajo tudi S3-hrambo podatkov.
Pri elektronski pošti imam že leta lastno domeno, vezano na poštni predal latvijskega ponudnika Inbox.eu, zdaj pa sem začel tja vse več aktivno prestavljati. Prek osebne elektronske pošte sicer vse manj dejansko komuniciram, spremljam pa kar nekaj okrožnic, ker sem z elektronsko pošto prijavljen v goro vseh ostalih storitev. Mimogrede, ravno za to sem zakupil novo domeno, in to kar pri domačem, slovenskem ponudniku, čeprav so domene .com pri tujih ponudnikih pogosto kak evro cenejše.
Zanimivo je področje umetnointeligenčnih storitev. Tu sem prišel do francoskega podjetja Mistral AI in njihovega pogovornega robota, imenovanega preprosto Le Chat. Iskreno mi je bolj všeč od ameriških alternativ, kot je ChatGPT. Deluje bolj evropsko – manj je tistega ameriškega balasta in pocukranosti (»U, danes si se namenil narediti pečenega piščanca! Kako fino, povej mi še kaj!«). Odgovori so bolj neposredni, natančnejši in občutek imam, da se tudi bolj spozna na evropsko okolje.
Prehod žal še ni povsem popoln. Na namiznem računalniku res ne bi šel na Linux (čeprav ga že 20 let poganjam na strežnikih), za Youtube ali Google Maps tudi ni prave alternative. A vseeno, prvi koraki so narejeni.
