Manj je več. Še manj je še več.

Prvi Applov ultra tanki prenosnik, MacBook Air, je bil pred leti med "geeki" zaradi podhranjenosti deležen nemalo zavijanja z očmi. Označen je bil kot zelo dobra vaja v oblikovanju in nič več. Časi se spreminjajo, želje in potrebe pa tudi, zato letošnji Air vsekakor sodi nekaj stopničk više.

Morda za začetek poučna zgodbica: Nero Burning ROM je zaslovel kot najbolj zmogljivo programsko orodje za zapisovanje na optične nosilce. Ker je njegovo osnovno poslanstvo kmalu znal opravljati kar sam Windows, je želel ohraniti dodano vrednost z dodajanjem novih, pretežno brezzveznih delovnih nalog. Razvil se je v obsežno zbirko več deset programov, ki zaseda več kot 1 GB prostora na disku. In postal žrtev lastnega uspeha, saj zavaljenega napihnjenca ni bilo težko prehiteti. Da se zadnjega sklepa dobro zaveda tudi Apple, je spet dokazal z novim prenosnikom MacBook Air.

Čeprav je to skupno že četrti model po vrsti, novi Applov lahki prenosnik predstavlja prvo pomembno prevetritev od splavitve MacBook Aira v začetku leta 2008. Za razliko od prejšnjih posodobitev namreč ne prinaša zgolj zmogljivejših vitalnih komponent, temveč predvsem nov dizajn, še posebej pod pokrovom. Centralna procesna enota, pomnilnik in čelno sistemsko vodilo so ostali celo nespremenjeni!

Prvič sta na voljo dve izvedbi Aira z različnimi diagonalami zaslonov. Preizkušeni 13,3-palčni z ločljivostjo 1440 × 900 pik se je pridružil še 11,8-palčni model z ločljivostjo 1366 × 768 pik, oba zaslona pa imata razmerje stranic 16 : 9. Apple je za kar 100 odstotkov povečal število vrat USB, tako da ima prenosnik zdaj dvoja (!), večji model pa se lahko pohvali tudi z režo za kartice SD.

Kljub temu so mere velikega brata slavne dvojice še manjše, natančneje tanjše za okoli dva milimetra, pa tudi masa se je zmanjšala za približno dva iPod nana. Manjši MacBook Air, ki je prvi Applov prenosnik z diagonalo zaslona pod 13 palci od opustitve 12-palčnega PowerBooka, je seveda še precej lažji in tehta le dober kilogram.

Že iz resničnega življenja je znano, da vitka postava zahteva svoj davek in podobno načelo velja tudi pri prenosnih računalnikih. A MacBook Air ni stereotipen predstavnik svoje vrste, saj ga lahko na primer položenega na mizo brez težav odpremo z eno roko, ne da bi se spodnji del pri tem vsaj malo dvignil. Tudi tipkovnica je običajne velikosti, iz neznanega razloga pa manjka Applova prepoznavna osvetlitev tipk. Je bilo treba pustiti tržno nišo za 13-palčni MacBook Pro?

Posebnost tipkovnice je gumb za prižiganje in ugašanje računalnika, ki je v zgornjem desnem vogalu tipkovnice in je odslej fizično enak drugim tipkam. Zagonski čas računalnika traja vsega deset sekund, a preden se lotimo zmogljivosti, se za trenutek pomudimo še pri sosednji tipki glavnega stikala, ki je namenjena odstranjevanju optičnega nosilca iz računalnika. Vse lepo in prav, toda optične enote sploh ni!

Če dokupimo in priključimo zunanjo, gumb sicer začne opravljati svojo nalogo, toda zakaj potem raje ni na sami enoti? In kolikšen odstotek uporabnikov MacBook Aira sploh kupi optično enoto? Plošče CD in DVD se že nekaj časa poslavljajo s trga, resnični poraženec tekme med standardoma blu-ray in HD DVD pa ni bil slednji, temveč oba. Pospešeno ju nadomeščata pomnilnik flashu in oblak in Apple ne bi presenetil, ko bi optične enote opustil že v naslednji prenovi vseh drugih računalnikov. Ne nazadnje je prvi opustil tudi disketnike.

In prvi je uvedel nov tip pogonov SSD. Namesto običajnega ohišja v velikosti diskov ima negibljivi disk obliko slečenega vezja, ki od daleč spominja na modul glavnega pomnilnika. S tem so inženirji pridobili nekaj dragocenega prostora in hkrati zmanjšali ceno trajnega pomnilnika, tako da novega MacBook Aira sploh ne moremo več kupiti z navadnim diskom. Toshiba je nove pogone že začela ponujati tudi drugim izdelovalcem prenosnikov, tablic in drugih prenosnih naprav, in sicer v enakih velikostih, kot jih najdemo v MacBook Air - 64, 128 in 256 GB.

Poleg majhnosti uporabljene negibljive diske odlikuje tudi odzivnost, saj zmorejo zaporedno brati s hitrostjo 220 MB/s in zaporedno pisati z do 180 MB/s. To se še kako pozna pri zagonskem času računalnika, ki je nekajkrat krajši kot pri vseh drugih Macih, in tudi ugašanje traja le dve ali tri sekunde. Že tako kratek čas zbujanja iz spanja Applovih prenosnikov pa se je zdaj povsem zminimaliziral in je takojšen.

Ko ga primemo v roke

Tudi sicer je občutek pri uporabi novega Aira povsem drugačen kot pri prejšnji generaciji, ki je bila zaznavno podhranjena. Krajši so mrzli zagonski časi programov, torej prvi po zagonu operacijskega sistema, in tudi testi zmogljivosti pokažejo, da je večji MacBook Air precej hitrejši od predzadnje generacije Airov. Preizkus Speedmark 6.5 pokaže, da predzadnji model z enakim procesorjem in pomnilnikom, enako hitrim čelnim sistemskim vodilom, a z navadnim diskom, doseže 54 točk, preizkušeni model pa 108, torej točno dvakrat več! Referenčno vrednost 100 doseže Mac mini. Kaj pa primerjava z MacBook Pro? 13-palčni Air je podobno hiter kot 13-palčni Pro. In to kljub temu da je njegov pomnilnik pol manjši (2 GB), procesor s frekvenco 1,86 GHz pa znatno počasnejši od procesorja MacBook Pro (2,4 GHz).

Nov pogon SSD je očitno izjemnega pomena, po njegovi zaslugi pa je v ohišju tudi precej več prostora za akumulatorje. Kot prikazuje slika, te zasedajo večji del notranjosti novega Aira, prostora ostane le še za nekaj sklopov čipov. Pri manjšem modelu naj bi eno polnjenje baterije zadoščalo za pet, pri večjem pa za sedem ur dela. Tolikšnega izkupička na testu sicer nismo dosegli, smo se mu pa približali na vsega nekaj 10 minut. In to kljub temu da smo pri brskanju uporabljali tudi flash, ki sicer privzeto ni nameščen. Apple namreč trdi, da flash porabi veliko energije, hkrati pa sporoča, da si bodo uporabniki z ročno namestitvijo flasha vsaj vedno priskrbeli najnovejšo različico.

Bo zgled vlekel?

Tudi odsotnost flasha si lahko razlagamo v luči Applovega zasledovanja vizije manj je več. Novi MacBook Air je odličen računalnik, ki prej kot z dodajanjem dosega uspeh s krčenjem. Prva generacija se je poslovila od optičnih enot, nova pa od diskov. In od ohišij za diske. In od flasha. In od visoke cene, saj je osnovni model na voljo za 1000 evrov, v prvi generaciji pa je bil 80 % dražji.

Krčenje lahkega prenosnika ni naredilo samo še lažjega in lažje prenosljivega, temveč je postal dovolj zmogljiv za zahtevnejše delo. Nobenega razloga ni, zakaj ga ne bi mogli pri svojem delu uporabljati npr. programerji. In to kljub nekaterim spodrsljajem pri dizajnu, kot je težaven priklop na Applov Cinema Display, katerega kabel moramo raztegniti na obe strani Aira, da dosežemo električni in grafični priključek.

Kdo pa trdi, da se ne bo linija MacBook Pro ob naslednji prenovi preimenovala v MacBook Air? Ali nasprotno? Morda lahko že v naslednji liniji prenosnikov (in tudi iMacov?) pričakujemo nov pogon SSD in slovo od optičnih enot. Teren je namreč pripravljen, saj je operacijski sistem za MacBook Air namesto na plošči priložen na ključu.

Razstavljeni Air (sicer 11-palčni model) jasno kaže, da je danes prenosnik moč sestaviti z le nekaj čipi in veliiiiiiko akumulatorji. Foto: www.ifixit.com.

Apple MacBook Air

Prenosni računalnik.

Procesor: Intel Core 2 Duo, 1,86 GHz.

Pomnilnik: 2 GB DDR3 SDRAM, 1066 MHz.

Disk: 128 GB SSD.

Grafična kartica: Nvidia GeForce 320M, 256 MB DDR3 SDRAM.

Izdeluje: Apple, www.apple.com.

Prodaja: iStyle, www.istyle.si.

Cena: 1370 EUR.

Za: Dizajn, hitrost, baterija.

Proti: Tipkovnica nima osvetlitve, odvečen gumb za delo z manjkajočo optično enoto, neroden priklop na Apple Cinema Display.