Malo denarja, veliko pameti
Pametni telefoni, kakorkoli že definiramo njihovo "pamet", so bili tradicionalno vedno telefoni z vrha cenovne lestvice. Z nastankom operacijskega sistema Android (ki je za izdelovalce zastonj) se stanje spreminja - telefonsko pamet si lahko omislimo že za dokaj malo denarja.
Preizkusili smo 7 androidnih telefonov, ki predstavljajo začetek poplave, ki se po svetu že dogaja.
Malega ali velikega?
S cenejšimi telefoni z operacijskim sistemom Android so pametni telefoni v resnici postali dostopni skorajda vsakomur. Pa vendar - je smiselno varčevati in kupiti enega izmed takih, cenejših modelov ali se raje "izprsimo" in si omislimo najbolje, kar ponuja androidni svet?
Če nismo res zelo zahteven uporabnik, bodo modeli, ki smo jih preizkusili tokrat, popolnoma zadostovali. So dovolj hitri, zasloni so dovolj veliki, programsko pa so tako ali tako skoraj enaki kot njihovi polnokrvni sorodniki.
Verjamem, da marsikdo sploh ne ve najbolje, po koliko so dandanes naprodaj telefoni, saj večinoma kupujemo subvencionirane modele, kjer je cena všteta v mesečni paket naročnine. Pri čemer je teh paketov vsakega ponudnika nepregledno veliko. Morda nalašč.
V resnici kar naprej poslušamo oglase o telefonih (in tablicah) za 1 evro, pri tem pa opažam, da se vedno manj ljudi dejansko potrudi izračunati tisto končno ceno, ki jo za vsak telefon od nas iztrži ponudnik mobilne telefonije. Kar pravzaprav ne čudi, v resnici je veliko lažje telefon plačati na obroke, ob vsakomesečnem telefonskem računu, kot pa naenkrat iz žepa potegniti 500 evrov. Da, 500 evrov je tako, na oko, najobičajnejša cena za vrhunski oziroma "pametni" telefon. In 500 evrov je veliko. Res je sicer, da lahko s takim telefonom telefoniramo, delamo z elektronsko pošto, upravljamo svoj Facebook profil, igramo igre, poslušamo glasbo, gledamo video, upravljamo računalnik in/ali videorekorder in še marsikaj, pa vendar - zavedati se moramo, da zna večino tega tudi majhen mini prenosnik (netbook), ki ga lahko dobimo že za nekaj več kot 300 evrov. Res je sicer, da mu telefoniranje ne gre najbolje (če sploh), vse drugo pa v resnici opravi bolje. Vendar pa ne sede v žep ...
In vendar je na voljo tudi alternativa - telefon, ki je skoraj tako zmogljiv kot najmočnejši modeli, le da stane med 200 in 300 evri. Taki telefoni so v resnici postali mogoči šele zdaj, ob tem izrednem navdušenju za telefone z Googlovim operacijskim sistemom Android. Zagotovo, tudi zato, ker je ta operacijski sistem zastonj, vendar tudi, ali pa predvsem zato, ker so izdelovalci do zdaj naredili in prodali že tako množico dražjih modelov, da jih ne stane prav veliko, če na njihovi osnovi naredijo še nekaj cenejših modelov. Po sistemu lego kock - vgradijo nekoliko šibkejši (in cenejši) procesor, nekoliko manjši in slabši (in cenejši) zaslon in to je v resnici že to. In množica uporabnikov, ki ob ceni 500 evrov niti ne pomisli na nakup, se zgane in začne razmišljati v smeri pametnih telefonov. Še posebej, ko se spet zganejo tudi ponudniki mobilne telefonije in te telefone še dodatno subvencionirajo. Navsezadnje je dokazano, da uporabniki pametnih telefonov mobilno omrežje veliko bolje izkoristijo, beri: potrošijo več podatkovnega prometa, beri: si naročijo dražje podatkovne pakete. V resnici ni danes nič nenavadnega, če na mestnih avtobusih vidimo mladino, ki telefone ne uporablja več kot sredstvo za "esemesanje", ampak za "fejsbukanje". In ker je v "fejsbuk komunikaciji" vedno množica spletnih povezav, celo do video posnetkov, bi si upal trditi, da osebni stroški mobilnih komunikacij zadnje čase strmo naraščajo ...
Na ta način je lepo vzpostavljena simbioza prodajalcev, operaterjev in uporabnikov, kjer na koncu svoj lonček pristavi še sam Google. Res, Google z Androidom ne zasluži nič, vendar je v nekaj letih izgradil impresiven ekosistem mobilnih uporabnikov, ki s telefoni vedno pogosteje "visijo" v spletu, si ogledujejo (in klikajo) oglase, slednje pa se jim vedno pogosteje servira tudi v telefonskih programih, igrah. In na koncu te dolge verige si bo nekaj dobička vendarle vzel tudi Google.
Rezultate testa si preberite v novi številki Monitorja
