E-časopisi v Sloveniji
Založniki časopisov, revij in drugih tovrstnih publikacij so v krizi, po vsem svetu. Bralne navade se spreminjajo, na voljo je internet, kjer je vse zastonj. Predstavitev Applovega iPada je za to vejo industrije prava "luč na koncu predora", saj, vsaj v tujini, uporabniki novo tablico množično uporabljajo tudi za branje. Kaj pa pri nas? Preizkusili smo Delo na iPadu in Dnevnik na Samsung Tabu, ki ga poganja Android.
V tujih, predvsem zahodnih tiskanih medijih gledajo na iPad kot na nekakšnega odrešitelja pred vse slabšimi finančnimi razmerami. V Sloveniji so te težave morda malo manj drastične, a si kljub temu nihče ne more privoščiti, da bi ignoriral nove oblike založništva in nove medijske kanale. Tako pri Delu kot pri Dnevniku so optimistični, da bodo tablični računalniki ter pametni telefoni in branje na njih tudi pri nas zaživeli podobno, kot se dogaja na zahodu.
Po drugi strani pa je uporabnikov iPada v Sloveniji še razmeroma malo (saj ga navsezadnje pri nas sploh ne moremo kupiti), ocena Dela se giblje okoli tisoč uporabnikov. Pri Androidu je zgodba še slabša, saj tablic v tem trenutku še ni, kar veliko pa je androidnih telefonov. Dnevnik kljub temu v prvem koraku meri prav na področje tablic, izid njihove digitalne edicije pa bo sovpadel z izidom Samsungove tablice Galaxy Tab. Sorazmerno kmalu bo na voljo tudi za Android telefone. Galaxy Tab bo v prosti prodaji sicer dražji od iPada, a ga bo moč dobiti tudi z naročniškim paketom (vsaj) pri Simobilu, kar ji bo opazno znižalo ceno oz. povečalo dosegljivost. Ta trenutek se torej, zaradi razmeroma omejenega števila naprav, zastavlja tudi vprašanje profitabilnosti takih digitalnih edicij.
Tako pri Delu kot pri Dnevniku na take pomisleke odgovarjajo s potrebo po prestižu biti prvi, biti napreden, biti "kul". Če zdaj vložijo nekaj denarja v novo platformo, se jim bo, prepričani so, izplačalo na dolgi rok. Še posebej, ker je ravno iPad po svetu pokazal, da smo uporabniki pripravljeni za kakovost tudi seči v žep. Tako kot se dogaja pri marsikaterem tujem časopisu, bodo tudi pri Delu in Dnevniku v kratkem (pri Delu načeloma hkrati z uradnim izidom iPad različice) začeli nekaj svojih vsebin (ki so zdaj zastonj na voljo prek spleta) ponujati le plačnikom oziroma naročnikom. V spletu bodo krajše novice brezplačno na voljo še naprej, plačali pa bomo za dostop do vsebin z dodano vrednostjo, torej tistih kakovostnejših oziroma unikatnejših. In to tako v spletu kot na tablicah/telefonih.
Razlika v pristopu
Moramo priznati, da je neposredna primerjava Delove in Dnevnikove aplikacije nekoliko težavna. V tem hipu ima Dnevnikov izdelek nekoliko več funkcionalnosti, a bo izšel enkrat do konca meseca (oziroma najkasneje v začetku novembra). Po drugi strani je prva različica Delove aplikacije že nared, a so nam potrdili, da delo na tem projektu še zdaleč ni končano. Pripravljajo že razširitve in izboljšave, prva bo podpora ležeči, "landscape" orientaciji. V pripravi so tudi veliko večje izboljšave, od iskalnika po časopisu do interaktivnih elementov in galerij, ki bodo dodatek k člankom. Podobno pravijo tudi pri Dnevniku - imajo že kar nekaj načrtov za naslednje korake. Nekako smo dobili občutek, da bosta aplikaciji čez nekaj časa zelo, zelo podobni, vsaj kar zadeva funkcionalnost. Razlikuje se le pristop začetnega vstopa na trg.
Sama izdelava obeh aplikacij je po besedah razvijalcev potekala presenetljivo hitro. Resda oboji priznavajo, da jim manjka še kar nekaj funkcionalnosti, a jim je pomembno, da bodo njihovi izdelki čim prej na voljo potencialnim bralcem. Zlasti pri Dnevniku poudarjajo, da bodo po vsej verjetnosti kar prvi časopis na svetu, ki bo imel posebno izdajo za tablične računalnike, zasnovane na operacijskem sistemu Android. Pri obeh pa je ključnega pomena odziv bralcev oziroma naročnikov, za katerega verjamemo, da bo diktiral dogajanje na tem področju v naslednjem letu.
Sogovorniki
O Delovi aplikaciji za iPad smo se pogovarjali s predsednikom uprave Dela Jurijem Giacomellijem in z vodjo razvoja Rokom Štebetom, o Dnevnikovi aplikaciji za Android pa z direktorjem razvoja in raziskav Aleksandrom Bratino in z razvijalcem Andrejem Bratkom.
Nadaljevanje:
www.monitor.si/clanek/idelo-in-ednevnik/
