Objavljeno: 30.9.2007 10:33 | Avtor: Dare Hriberšek | Monitor September 2007

Dare Hriberšek: Vendarle iFlop?

Dare Hriberšek: Vendarle iFlop?

Bo Applu tokrat vendarle uspelo? Kakšno vprašanje, odgriznjenemu jabolku je razen krize konec devetdesetih vedno bolj ali manj uspevalo. A pod "uspelo" sem imel v mislih "uspelo napraviti izdelek", ki ga kupci vendarle ne bodo kar tako razgrabili. Ob prihodu iPhona v ZDA smo bili priča pravi noriji. Spremljali smo temeljito pripravljeno kampanjo, tv kamere, ki so pospremile posameznike, ko so se postavili v čakalno vrsto že dolgo pred polnočjo 29. junija, dnevom začetka prodaje.

Naj že uvodoma povem, da iPhona še nisem držal v rokah in se bom opiral le na prebrane značilnosti in parametre, ki veljajo za ZDA, kjer ga je trenutno edino mogoče zakonito kupiti. In zakaj sploh govoriti o morebitnem neuspehu? Najprej, ker mesec dni zatem prodajne številke niso tako bleščeče, kot bi dale misliti dolge vrste kupcev. Drugič, ker se mi malo svetlika - po tem, kar je mogoče o napravi prebrati - da bo glede na ceno 500 dolarjev za 4 oz. 600 dolarjev za 8 GB različico marsikdo v mobilno bolj razsodni Evropi dvakrat premislil, preden bo odštel toliko denarja "samo" za telefon.

Kajpada bi bili krivični, če bi zamolčali, da iPhone v sebi nosi delček revolucionarnosti; ob gledanju spletnih predstavitev se tako lahko prepričamo, da je za mobilnik končno izumljen preprost in intuitiven uporabniški vmesnik. 8,9 cm velik, svetel zaslon z visoko ločljivostjo 320 × 480 pik bo video na telefonih napravil tudi zares gledljiv. Napravica predstavlja vrhunsko združitev predvajalnika glasbe, videa, spletnega brskalnika in telefona. In, ne nazadnje, kot je za Apple že v navadi, ohišje je dovršeno oblikovano in je obenem razmeroma majhno, tanko, kar zagotavlja resnično "žepnost", kot si jo za telefon želimo. Toda tu se plusi počasi nehajo in minusov je za nekaj alinej več: v času razmaha 3G, HDSPA in prihajajočih WiMAX omrežij iPhone ponuja, vsaj za zdaj, le povezovanje s počasnim omrežjem EDGE. Kljub temu da je ekskluzivni Applov sopogodbenik AT&T tik pred začetkom prodaje omrežje nadgradil na hitrost 200 Kb/s, se po poročanju prvih kupcev naslovna stran Yahooja nalaga kar dobro minuto in pol. Kako so si šele predstavljali deskanje po straneh, polnih slik, animacij in drugega, zlasti ker prirejeni brskalnik Safari ne zna poenostavljati, kot zmorejo pri konkurenci. Naprava ima sicer tudi vmesnik Wi-Fi, a kaj malo koristi, ko smo oddaljeni od katere od dostopnih točk, kar je pri telefonu precej verjeten pojav. Tudi vgrajenega vmesnika bluetooth ni mogoče uporabiti za prenos podatkov, temveč le za povezavo brezžičnih slušalk. Dalje, telefon, katerega bistvena funkcija je, sodeč po zasnovi zaslona, predvajanje videa, so si v času, ko GB flash pomnilnika stane manj kot 10 dolarjev, zamislili pomnilniško precej podhranjeno. 4 ali 8 GB pomeni, da prav veliko glasbe in filmov ne bo mogoče nositi s seboj. Povprečna epizoda katere od nadaljevank, ki so na voljo na iTunes, zasede okrog 500 MB prostora. Naprava tudi nima bralnika katere od pomnilniških kartic, s katerimi je mogoče nekaterim konkurenčnim izdelkom zlahka razširiti skladiščni prostor. Obregnil bi se še ob vezavo z naročnino na enega ponudnika, na fotoaparat, ki nima zuma in bliskavice in ne zmore snemati videa. IPhone tudi nima video izhoda, ki ga ima celo iPod. Nima takojšnjega sporočanja. V urejevalniku elektronske pošte ne deluje kopiraj/prilepi? Ne da se ga v sili uporabiti kot modem na prenosniku. GPS? Nima. Igre? Ne, tudi teh ni. Celo tako banalne stvari, kot je namestiti za zvonjenje svojo MP3 skladbo, na njem ni mogoče izvesti.

Nekaj dražja Nokia N95 ali Blackberry 8800 ponujata bistveno več od Applovega izdelka. Do takrat, ko bo prišel k nam, pa se znajo cene že povsem izenačiti.

Bomo po dolgih letih torej priča prvemu Applovemu prodajnemu flopu? Skorajda prepričan sem, da iPhone svojim očetom ne bo prinašal izgube. Izdelki podjetja Apple so namreč skozi zgodovino dokazali, da z ubiranjem povsem svoje smeri znajo najti kupce. Apple je namreč filozofija. Way of life. Tudi sicer se bodo vedno našli ljudje, ki bodo kupili popolnoma neuporabno oblačilo ali slab avto, ki pa se bo ponašal z znano znamko in bo zato vrednostno in s tem družbeno ekskluziven. Ne bom trdil, da Apple dela slabe izdelke, toda pogosto jih prodaja po salamensko nesorazmerno visoki ceni in za številna odrekanja, ki pa se jih povprečen uporabnik tako ali tako ne zaveda. Maci, taki in drugačni, so odlično orodje v pravih rokah in v državah, kjer ga ima tudi kdo od tvojih sosedov in kjer izdelovalec zagotavlja določeno podporo. Drugače pa so le draga, lepa igračka, skorajda modni dodatek. Do prehoda na Intelove procesorje so kar pošteno zaostajali za PCji in oblikovalci in arhitekti - prav tako poklicno nagnjeni h kupovanju lepega - so že s težavo opravičevali počasno "renderiranje". A jih videvamo. Pri tistih, ki hitreje tipkajo, kot mislijo. V naš laboratorij pa tu in tam pokliče kaka razburjena dama, ki ga je kupila in presenečeno ugotovila, da je operacijski sistem s spremljajočimi programi njej neznano vesolje.

Kakorkoli, konec leta bo iPhone na policah tudi pri nas. Menda spremenjen, saj smo Evropejci pri mobilnih tehnologijah precej pred Američani. Menda bo podprt tudi 3G/HDSPA. Kot rečeno, ne dvomim, da ga bomo tudi na stari celini pogosto videvali ponosno prislonjenega k ušesom, da si bodo najstniki pritrgovali malico, samo da bodo ta statusni simbol dobili. Kljub vsem naštetim pomanjkljivostim, saj pri mobilnikih manj ni nujno manj. Večina nas namreč ne uporablja glasovnega izbiranja, ne pošilja MMSov in ne posega po drugi šari možnosti. In večina nas tu in tam rada kaj preplača, samo da imamo večjega kot sosed. Toda tak, vsebinsko dokaj siromašen izdelek bi moral trg izzvati s primernejšo ceno. Kakšna bo ta v Evropi, še ni znano, ponavadi pa so tehnikalije tukaj še malenkost dražje kot v ZDA.

Nekaj pa že lahko priznam: če bi bil CEO katerega od svetovnih tehnoloških podjetij, bi svoje tržnike nemudoma nagnal na šolanje k Applovim.

Nekaj dražja Nokia N95 ali Blackberry 8800 ponujata bistveno več od Applovega izdelka. Do takrat, ko bo prišel k nam, pa se znajo cene že povsem izenačiti.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji