Google je dvignil del tančic iznad operacijskega sistema Chrome OS, to pa utegne imeti globoke posledice za prihodnost računalnikov in računalništva, kot ga poznamo danes. Kljub preprostosti vnaša radikalno drugačen pogled na to, kaj je pravzaprav vloga osebnega računalnika. V tej zamisli je precej tveganj - zaneti lahko veliko revolucijo, po drugi strani pa se lahko izkaže tudi za največji spodrsljaj Googla.
Novi Eee PC 1101HA je nov član podskupine netbookov, ki jim Asus pravi Seashell (morska školjka). Zanje je značilno predvsem nadvse zaobljeno, dizajnersko oblikovano ohišje, ki sodi med najlepše pri prenosnikih ta hip, ne glede na kategorijo. Preizkusni model je povrh vsega prišel v sijajni beli barvi, ki se prenosniku odlično poda. Res pa je, da je ohišje zaradi do sijaja zloščene plastike zato nekoliko bolj občutljivo za umazanijo, prstne odtise in praske.
Spletne storitve so idealno okolje za medsebojno skupinsko sodelovanje. Po drugi strani pa tudi poligon za inovacije, ki niso nujno povezane samo z velikimi imeni, kot so Google, Microsoft in podobna. Ogledali smo si peščico zanimivih orodij, od katerih vsako na svojem področju omogoča, da prihranimo čas, pa tudi sicer bolje sodelujemo z drugimi kot zgolj z izmenjavo podatkov prek elektronske pošte.
Večpredstavni predvajalniki znajo z vsako generacijo nekaj novega. Platforma NMT je prešla v višjo prestavo z novostjo, Pocorn Hour C-200, tokrat prvič tudi z vgrajenim predvajalnikom blu-ray. AzBox pa zna poleg gradiva v domačih računalnikih spremljati in celo snemati programe iz signalov DVB-T in DVB-S.
Gospodarska kriza je tudi trenutek za streznitev. Vsakdo, pa naj gre za posameznika ali podjetje, v takih časih spet pogleda temelje, na katerih stoji njegovo poslovanje, obstoj. Razumljivo. Toda časi so taki, da je treba ukrepati, ne pa vtakniti glavo v pesek kot noj. Prav tisti, ki reagirajo in ne čakajo, bodo iz te krize prišli najbrž še močnejši, kot so bili pred njo. Toda Slovenija je v teh časih, vsaj na področju informacijske tehnologije, skoraj kolektivno vtaknila glavo v pesek.
Pravijo, da so krizni časi priložnost za tiste, ki so spretni. To, kot kaže, zagotovo velja za Apple. Medtem ko si ostanek računalniške industrije bolj ali manj liže rane, je Apple zadnje četrtletje sklenil z novim rekordom v prodaji, in to kljub temu da veljajo izdelki tega izdelovalca za dražje na trgu. Če je vnovični rekord v prodaji telefonov iPhone že nekako pričakovan, pa je absolutno presenečenje več kot odlična prodaja računalnikov Macintosh. Skupno so jih prodali kar neverjetnih 17 % več kot v enakem obdobju 2008. To pa je stopnja rasti, ki smo jo redko videli celo v časih največje konjunkture in potrošniških mrzlic.
Če bi sodili zgolj po prodaji računalniške opreme, bi lahko pritrdili, da so prvi znaki izhoda iz globalne krize že tu. Prodaja računalnikov se je v tretjem četrtletju povečala glede na enako obdobje pred letom dni, resda za samo borih 0,5 %, pa vendar.
Večpredstavni predvajalniki s katerimi lahko gradivo prikazujemo na domačem televizorju, so v zadnjem času ena izmed "vročih" tehnologij na področju zabavne elektronike. Toda zakaj ne bi namesto teh uporabili kar navadnega računalnika, opremljenega z ustreznimi programi, po možnosti celo brezplačnimi? Poleg tega so prav specializirani programi znanilci tega, kar šele prihaja.
Časi se spreminjajo in pisarniški programi se selijo v internet. Po pionirskih korakih Googla in nekaterih manjših ponudnikov je zdaj v to smer zakorakal tudi Microsoft. Spletna različica paketa Office je kljub okrnjeni funkcionalnosti ob prvi javni razgrnitvi po interesu javnosti celo zasenčila novosti klasičnih programov Office 2010. Zdaj lahko prvo, še ne dokončano različico tudi "okusimo". Prvi vtis.
Računalniški oblaki, spletne storitve, outsourcing, hosting in še kaj bi našli. Zahvaljujoč internetu in hitrim povezavam se računalništvo vse bolj seli iz krajevnih omrežij nekam, kjer storitve ponujajo več, hitreje, za manj denarja. Toda v praksi ni tako. Upam si trditi, da večina podjetij pravzaprav ostaja pri starem, preizkušenem modelu, kjer se vse dogaja za (ali pred, odvisno od perspektive) požarnim zidom. Toda kje je razlog? Tehnološka nezrelost? Pomanjkanje standardov? Skrb za varnost? Vse to, a tu je še nekaj drugega. Strah.
