Morda se sliši ironično, a klasične katodne televizorje je pokopala prav njihova debelina. Tehnologija je namreč trčila ob meje, ko je bila rast teh izdelkov povezana z vrsto neprijetnosti, tudi debelino denarnice. Industrija potrošniške elektronike ni potrebovala prav dolgo, da je našla nadomestno rešitev, celo dve. A zdi se, da bo eden izmed nadomestkov kmalu podlegel - zopet zaradi debeline.
Windows 7 nekateri uporabljamo že od oktobra 2008, pravzaprav od dneva prej, preden ga je Microsoft kot preizkusno različico pokazal javnosti. Leto kasneje bo nared končna različica, ki bo, če se velikanu iz Redmonda uresničijo vse želje, poživila prodajo strojne in programske opreme. Razen manjših prenosnikov namreč panoga računalništva trenutno precej stagnira. Ogledali smo si, ali je prvi kandidat za končno različico (t. i. različica RC1) že dovolj prepričljiv, da bo kos svoji nalogi.
Potrošniška družba je povsem znorela in zapravlja prek vseh razumnih meja. K sreči je omemba recesije nekatere posameznike vsaj začasno spravila k pameti, spet drugi še naprej bezljajo po trgovinah in iščejo velike, večje ter največje popuste - čeprav cene niso nizke. Ugotovili smo, da je tudi v računalništvu, kljub nizkim maržam prodajalcev, možno plačati tri, dobiti pa štiri. Jedra. Nenamerno.
V časih, ko nas gospodarske razmere vse bolj silijo k različnim varčevalnim ukrepom, se zdi, da imajo varčne rešitve kar naenkrat občutno prednost. To velja skoraj za vsa področja, le v računalništvu med izdelovalci še vedno prevladuje boj za gigahertze, število jeder itd. Je potemtakem sploh smiselno predstavljati ne le varčne, temveč ultra varčne rešitve? Seveda je, saj je ekološko računalništvo tako rekoč že pred vrati, le še odpreti jih moramo.
Rdeče-zeleni dvoboj na trgu grafičnih kartic se nadaljuje. Letošnji preizkusi grafičnih kartic so kazali na zanimivo dogajanje v grafičnem svetu, ki ga je v nižjem in srednjem segmentu dobival AMD, v najvišjem pa je z zadnjimi rešitvami kraljevala Nvidia. Tokrat je bil na vrsti za preizkus zgornji srednji razred in rezultat je povsem nepričakovan: bilo je neodločeno.
Po dveh tednih z goro procesorjev gledam na procesorski svet z drugačnimi očmi. Danes pravzaprav slabega procesorja ni več, še celo enojedrnika sta me s svojo odzivnostjo presenetila, saj ju tudi Windows Vista SP1 ni spravil na kolena. Resda nista hitra, vendar sta še vedno dovolj hitra in celo hitrejša od običajnega uporabnika, da ga ne bosta zavirala pri njegovem delu ali zabavi z računalnikom. Vsi drugi procesorji pa so vsaj dvakrat boljši od njiju, nekateri tudi desetkrat, pa sem zapisal še premajhno številko.
Serijo za procesorje obremenjujočih preizkusov smo sestavili iz kar se da različnih programskih orodij, ki se ponavadi zlepa ne zadovoljijo s procesorsko močjo, oziroma je zanje te moči (vsaj v očeh izdelovalcev) vedno premalo. Procesorje smo preizkusili v grafičnih programih, igrah, 3D renderiranju in kodiranju video vsebin, prizanesli pa jim nismo niti s stiskanjem večje količine datotek.
Oboroženi z znanjem o procesorskih sredicah in sistemskih naborih ter pomnilnikom, s katerimi prvi tesno sodelujejo, si lahko ogledamo, kako se je 27 bojevnikov iz silicija, zapakiranih v oklep iz ponikljanega bakra, tokrat spopadlo z računskimi izzivi 21. stoletja.
Procesorji so na osnovni plošči, ki je temeljni kamen vsakega računalniškega sistema, povezani z veznim naborom, ki je zadolžen za povezovanje in upravljanje vseh v računalnik vgrajenih komponent. Skladno s procesorji izdelovalci razvijajo tudi sistemske nabore in jim dodajajo vedno nove funkcionalnosti (podpora pomnilniku, diskom, večkanalnemu zvoku, nekateri vsebujejo celo lastne grafične rešitve ...).
Procesorji so nekakšno srce računalnika. S svojo močjo ne premetavajo le gora ničel in enic, temveč napajajo tudi druge komponente, denimo grafične in zvočne kartice; predvsem delovanje prvih je zelo odvisno od osrednjega procesorja. Preizkusili smo 27 aktualnih procesorjev za namizne računalnike ...
