Objavljeno: 22.4.2011 | Avtor: Miran Varga | Monitor April 2011 | Teme: nvidia, grafične kartice

Mala mišičnjaka

Sodobni računalniki tako hitro pridobivajo na zmogljivostih, da uporabnikom že zmanjkuje domišljije, kje vse digitalne ničle in enice porabiti. Preizkusili smo AMDjevo in Intelovo zamisel, kako kar najenostavneje ustreči manj zahtevnim uporabnikom in obenem prepričati še navdušence za sisteme hišnega kina.

Miran Varga

S splavitvijo ultra varčnih procesorjev Intel Atom je procesorski gigant zadovoljil pomemben del trga manj zahtevnih uporabnikov, ki računalnik uporabljajo predvsem za ustvarjanje in ogledovanje dokumentov ter fotografij. Težava je nastala pri uporabnikih, ki so želeli na isti varčni platformi gledati tudi filme visoke ločljivosti, saj so bile zmogljivosti dvojedrnega srčka po imenu Atom kaj kmalu premalo. To so spretno izkoristili v družbi Nvidia, kjer so Intelovi sredici pripasali svoj vezni nabor z integrirano grafično kartico ranga GeForce 9400. Rešitev, preprosto poimenovana Nvidia ION, je tako hipoma postala prvi izbor navdušencev za sisteme hišnega kina, saj je tako v njihovo osrčje priromal majhen in varčen, a zgledno zmogljiv računalnik. Seveda v družbi AMD niso želeli sedeti križem rok, saj hkrati konkurirajo tako Intelu na področju procesorjev kot Nvidii v svetu grafičnih rešitev. Rdeči tabor ima torej pod eno streho vse potrebne sestavine za pripravo uspešnice in to so AMDjevi inženirji s splavitvijo platforme Fusion tudi uresničili.

V Monitorju smo se tako odločili za praktičen preizkus dveh tipičnih rešitev, ki predstavljata osrčje majhnega in lahkega računalnika, ki bo zadovoljil potrebe večine domačih uporabnikov. AMDjev tabor je tako zastopala čisto sveža Gigabytova osnovna plošča E350N-USB3, ki je pojem sodobne integracije komponent. Na njej namreč v sredici, veliki 75 mm2, ždi dvojedrni procesor, grafično jedro Radeon HD6310 in severni most, ki upravlja delo s pomnilnikom (DDR3) in drugimi zunanjimi napravami. Plošča formata formata Mini-ITX (17 x 17 cm) je dodobra založena z različnimi vmesniki, saj ima kar štiri SATA 6 Gbps vmesnike, dva USB 3.0 in štiri 2.0 vtiče, gigabitno omrežno kartico in 7,1-kanalno zvočno kartico. Večpredstavni zanesenjaki bomo zadovoljno kimali z glavo, ko bomo na kratki zadnji stranici opazili kar tri grafične priključke - HDMI, DVI in D-Sub, ki jim dela družbo še optični izhod za zvok. Za nameček pa je na plošči še PCI Express reža za morebitno vgradnjo "resne" grafične kartice. Gigabyte pri sestavi plošče ni varčeval, saj so vsi kondenzatorji japonskega izvora. To nas navdihuje z upanjem, da bo tak računalnik preživel naš novi digitalni televizor.

ZOTACova rešitev, grajena na platformi Nvidia ION in Intelovem varčnežu, je na moč podobna. Plošča enakih mer gosti dvojedrni Atom, ki tako kot AMDjev novi E-350 utripa s taktom 1,6 GHz. Pri delu mu pomaga žal starejši pomnilnik DDR2, ki ga lahko vgradimo v dve reži. Založenost z opremo in vmesniki je skorajda enaka, zaradi starejše zasnove pogrešamo le vmesnika USB 3.0 in hitrejše priključke SATA, se pa zato plošča odkupi s priključkom eSATA za zunanje diske in brezžičnim vmesnikom standarda 802.11n. Malce nenavadno je le to, da je ZOTACovi plošči priložen zunanji napajalnik z nazivno močjo 90 W. Slednje pomeni le dvoje. Naveza Nvidia + Intel je kljub dobro integraciji še vedno precej požrešnejša od AMDjeve novotarije, ki pri polni obremenitvi zahteva vsega 18 vatov električne energije. Po drugi strani pa je zunanji napajalnik moč z nekaj iznajdljivosti vgraditi tudi v namenska majhna ohišja Mini ITX, a žal ne vsa.

Kako pa se rešitvi obneseta v praksi? Pri računsko zahtevnih aplikacijah dvojedrni Atom še vedno kaže zobe AMDjevemu E-350, a razlika ni posebej velika. Kot zanimivost povejmo, da sta oba izdelovalca v BIOSa osnovnih plošč vgradila tudi možnost navijanja sistema, ki ju z nekaj spremembami nastavitev v povprečju lahko pohitrimo za dobrih 20 odstotkov. Velja pa opozoriti, da navijanje nikakor ni primerno za manjša in slabše zračena ohišja. Na enem takšnih je testirani ION primerek večino dne deloval s temperaturo okoli 60 stopinj Celzija, ki se je ob zahtevnih testih še zvišala.

Ko stopijo na sceno računalniške igre, ki seveda bolj kot procesor izkoriščajo grafično jedro, se zgodba obrne. AMD je v svojo sredico, ki tiktaka pri 500 MHz (ION pri 450 MHz), vgradil večje število procesirnih enot, dodatno pa grafika s pridom izrablja tudi navezo s hitrejšim pomnilnikom (DDR3 proti DDR2), zato ne čudi, da konkurenta premaga v vseh zadanih grafičnih nalogah. Dodatno AMDjeva stvaritev podpira ukaze knjižice DirectX 11, ION pa zna izrisovati podobe le po ukaznem naboru DirectX 10. Po preizkusu vrste iger lahko priznamo, da igranje pri visokih ločljivostih ni mogoče, če pa bomo ločljivost spustili na prebavljivih 1024 x 768 pik ali podobno, utegnemo biti prav pozitivno presenečeni. Nekatere igre nato na AMDjevem mlinčku priplezajo tudi do 40 sličic na sekundo. To je povsem dovolj za tekoče igranje, medtem ko žal na IONu sodobne igre večkrat postrežejo s trzajočo izkušnjo.

Bržkone bo najzahtevnejše delo, ki bolj pogosto čaka te mini računalniške sisteme, predvajanje video vsebin polne visoke ločljivosti. Z veseljem poročamo, da te naloge obe rešitvi prenašata povsem brez muk, tudi če imamo na namizju odprtih kup dokumentov in oken brskalnika ali kakšnih drugih manj zahtevnih aplikacij. Kot dokazuje preizkus Cinebench 11.5, nobena izmed platform ni primerna za kodiranje video vsebin, to delo bosta raje prepustili zmogljivim štirijedrnim strojem.

Za vse večpredstavne zanesenjake moramo priznati, da je AMDjeva platforma boljša, saj dekodirni pogon AMD UVD3 strojno predvaja zahtevne vsebine v zapisih H.264, VC-1 in MPEG-2, kar sicer zna tudi ION, a ga Fusion prekosi v zvočnem delu, saj podpira prostorski zvok najvišjih ločljivosti v zapisih Dolby TrueHD in DTS-HD MA. Obremenitev procesorja pri tem ne igra večje vloge, saj strojna dekodirnika zgledno opravljata svoje delo in tako procesorja tudi v najzahtevnejših primerih predvajanih vsebin nikoli ne dosežeta niti polovične obremenitve.

Zanimivo je bilo spremljati tudi porabo energije obeh sistemov, ki sta se ob polni obremenitvi gibali okoli 30 W. To je naravnost odlično, če ju primerjamo z namiznimi računalniki, ki porabijo od 5- do 10-krat več energije. Žal smo za potrebe testa AMDjevi platformi namenili kar 550-vatni napajalnik, ki seveda ni optimalna izbira za majhna ohišja in je kot tak precej prispeval k "visoki" porabi. Verjamemo, da bi z ustrezno šibkejšim napajalnikom poraba sistema znatno upadla in bi se ta rešitev izkazala za malce varčnejšo.

Ob upoštevanju strojnih omejitev in razumevanju potreb povprečnega uporabnika bomo pri obeh rešitvah težko našli kakšno hibo. Nas sta še najbolj motili hladilni rešitvi, saj bi v takšna sistema sodil prav pri delu neslišen ventilator, a oba preizkušena primerka slišno (čeprav s pišem) oznanjata svoje delo. Ker sta razmeroma majhna (4 cm oziroma 6 cm), bosta sčasoma, ko vanju zaide večja količina prahu, svoje delo oznanjala še precej bolj glasno.

Obe rešitvi sta sicer na nas pustili nadvse pozitiven vtis. Ob ustrezni uravnotežitvi z drugimi komponentami (priporočamo vsaj 2 GB pomnilnika in pogon SSD) lahko sestavimo majhen, varčen, a zgledno zmogljiv računalnik, ki bo kos tudi manj zahtevnim igram. Če bo šel tempo razvoja tako hitro naprej, se klasičnim namiznim računalnikom v prihodnje zelo slabo piše ...

Kaj reči za konec? AMDju je s platformo Fusion načrt popolnoma uspel, saj je zasenčil konkurenčni ION in postal točno to, kar je Nvidia želela ustvariti s tretjo različico platforme ION, ki pa je vsaj zaenkrat ne bo, saj z Intelom ne najde skupnega jezika. Kljub temu verjamemo, da je takšna konkurenca zgolj dobrodošla za potrošnike, saj že danes dobimo silno veliko računalnika za odšteti denar. Še bolj veseli pa bomo, ko se bodo cene teh visoko integriranih plošč spustile na mejo stotih evrov, kot je sprva obljubljal AMD (upoštevati moramo, da smo testirali prve primerke v Sloveniji, zato je cena pričakovano "navita").

Gigabyte E350N-USB3

Osnovna plošča s procesorjem.

Izdeluje: www.gigabyte.com.tw.

Prodaja: www.avtera.si.

Cena: 183 EUR.

Za: Zmogljivosti, nabor funkcij, varčnost.

Proti: Manjka brezžični modul.

ZOTAC ION ITX A

Osnovna plošča s procesorjem.

Izdeluje: www.zotac.com.

Prodaja: www.pchand.si.

Cena: 207 EUR.

Za: Zmogljivosti, nabor funkcij.

Proti: Cena, zunanji napajalnik.

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

WgtTlaQnT-o

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji