Na letošnji konferenci Brainshare je Jack Messman, prvi mož Novella, napovedal, da bodo okenski uporabniki v poslovnih okoljih po izidu Viste začeli prehajati na Linux. Tako prva kot drugi bosta namreč zahtevala dodatne stroške za izobraževanje uporabnikov, zato naj bi podjetja raje posegla po Linuxu, ki je kot sam operacijski sistem cenejši. Pa je tudi dovolj konkurenčen? Preizkus smo opravili kar na Novellovem SuSE Linuxu 10.1.
Kdo se boji Googla? Njegovi tekmeci prav gotovo, saj je podjetje iz Santa Clare v nenehnem vzponu, naglo povečuje tržni delež, dobiček in število zaposlenih in zdi se, da ga nihče ne more zaustaviti. Posredno pa se ga bojijo tudi tisti, ki jih je strah, da bodo postali njegovi tekmeci. Google namreč sili na nova in nova področja in nihče ne ve, kje bo pokukal na plan.
Microsoftov Office je nesporni vladar na trgu pisarniških programov, a je za marsikoga predrag, za manj zahtevne uporabnike pa tudi preveč zmogljiv. Primernejša izbira za prve je OpenOffice.org, za uporabnike s skromnimi potrebami pa je še vedno preveč zmogljiv. Slednjim bi utegnil pomagati KOffice.
Ali hrepenite po časih, ko so bili možje še možje in so se s pošto ukvarjali z raznimi programčki v konzoli? Odgovor na nekoliko prirejeno Linusovo vprašanje z začetkov zgodovine Linuxa je leta 2006 najbrž večinoma nasproten tistemu, ki ga je na svoje izvirno vprašanje želel slišati Torvalds.
Če lahko za sodobne distribucije Linuxa trdimo, da podpirajo skoraj vso strojno opremo, ki deluje v okolju Windows, je slika diametralno nasprotna pri programski opremi. Praviloma namreč velja, da prav programov, ki so de facto standard na svojem področju rabe, ni v različici za Linux.
Če lahko za sodobne distribucije Linuxa trdimo, da podpirajo skoraj vso strojno opremo, ki deluje v okolju Windows, je slika diametralno nasprotna pri programski opremi. Praviloma namreč velja, da prav programov, ki so de facto standard na svojem področju rabe, ni v različici za Linux.
Samsungova novinca ML-1610 in ML-2010 sta nova predstavnika v razredu črno-belih laserskih tiskalnikov za domačo rabo. Del trga želita odščipniti brizgalnikom nižjega cenovnega razreda in to pri uporabnikih, ki tiskajo večinoma besedila in druge črno-bele vsebine.
Nashuatecov model C7535hdn je naslednik tiskalnika Dsc38U, ki je dolgo časa kraljeval na vrhu razpredelnice najzmogljivejših barvnih laserskih tiskalnikov, primernih za poslovno rabo, zato smo že pred samim preizkusom pričakovali dobre rezultate. A pojdimo po vrsti.
HP z modelom 4700dtn (mimogrede, njegovo interno razvojno ime je Gandalf) meri na podjetja, ki potrebujejo zmogljiv tiskalnik za veliko mesečno obremenitev in poleg hitrega izpisa besedila tudi hitre in kakovostne barvne izpise.
Ponudba barvnih laserskih tiskalnikov, ki jih še vedno najdemo večinoma le v poslovnih okoljih, je čedalje bolj pestra, cene pa se gibljejo od 5- do 7-mestnih števil. Hewlett-Packardov Color LaserJet 3000 (interno razvojno ime Sunstone) spada nekam v sredino, saj se ni sposoben spopasti s takimi mesečnimi obremenitvami, kot jih prenesejo najdražji modeli, obenem pa je tudi precej dražji od najcenejših modelov. Kljub temu je lahko v številnih primerih zelo dobra izbira.
