Preden me nekateri križate, bi rad pojasnil, da nimam nič proti Linuxu. Pravzaprav mi je celo bolj pri srcu kakor Windows, saj tega v svojem računalniku (niti kot eno izmed možnosti pri dvojnem zagonu) ne uporabljam že štiri leta, nadomestil pa sem ga prav z Linuxom, čeprav v zadnjem času poganjam neki tretji, a Linuxu soroden operacijski sistem. Kaj me je torej tako zmotilo pri misijonarjih, ki se trudijo Linux približati množicam?
Najbrž nas ni malo, ki ob besedi virtualizacija najprej pomislimo na programske izdelke VMWare. Pa vendar ti še zdaleč niso edini, ki omogočajo poganjanje enega operacijskega sistema znotraj drugega. Za primer vzemimo uporabnike Macintoshev, ki že celo desetletje poznajo emulator Virtual PC.
Digitalni zrcalno-refleksni fotoaparati, ki jih uporabljajo predvsem profesionalci, fotografije shranjujejo (tudi) v zapis RAW, ki še ni primeren za tisk in obdelavo v programih za delo z rastrsko grafiko. Zato jih je treba delno obdelati in pretvoriti v katerega izmed zapisov RGB, kakršen je npr. JPEG. To odpira nišo za novo vrsto programske opreme, ki jo želi zapolniti tudi Adobov Lightroom.
Okenski uporabniki se v zadnjem času odločajo predvsem med dvema pisarniškima zbirkama - Microsoftovo in odprtokodno OpenOffice.org. Od zadnjih razvojnih različic NeoOffica naprej imajo ti dve izbiri tudi uporabniki Macov, a nekateri med njimi najraje posežejo po tretji možnosti, Applovem iWorku.
Prosto dostopni OpenOffice.org je kakovostna pisarniška zbirka, ki po mnenju zgoraj podpisanega zadostuje veliki večini uporabnikov plačljive Microsoftove zbirke, med uporabniki Macov pa je zelo slabo razširjena. Morda se bo to v kratkem spremenilo.
Lansko jesen je napočil tisti čas, ko je tedaj še moj, zdaj pa sestrin ThinkPad le še s težavo sledil naporom razvojnih in virtualizacijskih orodij ter postal zame dokončno neuporaben (o tem sestri niti besede!). Ko sem kupoval novega, sem cincal med ThinkPadom in MacBook Projem in za slednjega sem se končno tudi odločil. V času kupovanja in vsega, kar je sledilo, sem dodobra spoznal, kako je z Applom v Sloveniji.
Ko smo pred nekaj meseci preizkušali prosto dostopni SuSE Linuxu 10.1, smo mu med drugim očitali precejšnjo nedodelanost. Razlog smo iskali v neodločenosti razvijalcev o tem, kateremu namiznemu okolju naj se bolj posvetijo. Komercialni SuSE Linux Enterprise Desktop 10, ki temelji na omenjeni izdaji, kot privzeto okolje uporablja GNOME. Preverili smo, ali naša napoved o večji dodelanosti distribucij, ki so osredotočene na eno namizno okolje, drži.
Kljub temu da je iz dneva v dan na voljo več priročnih brezplačnih spletnih storitev, smo ob njih marsikdaj nejevoljni, saj so rešitve v Sloveniji ali za Slovence pogosto v celoti ali vsaj delno neuporabne. Značilen primer so zemljevidi.
V zadnjih nekaj mesecih spletni programi rastejo kot gobe po dežju. Že samo Google je predstavil spletno preglednico, spletni koledar, kupil podjetje, ki razvija spletni urejevalnik besedil, Gmail in Google Maps pa sta že tako ali tako trdno zasidrana med uporabniki. Zdi se, da bodo Microsoftovi izdelki kmalu imeli vsak svojega spletnega zasledovalca. Tokrat je na vrsti Visio.
Ko sem brskala po internetnih straneh, sem med drugimi našla tudi vašo stran. Zato sklepam, da bi mi vaša pomoč prišla prav. Hodim na ekonomsko fakulteto in pri enem izmed predmetov moramo narediti seminarsko nalogo. Moja naloga je opisati in navesti razlike oziroma primerjati Oracle in MySQL. Ne vem, kaj narediti. Zato se obračam na vas z željo, da bi mi kako pomagali. Za odgovor se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!
