Vmesni člen za profesionalce

Objavljeno: 27.3.2007 16:14 | Avtor: Matjaž Horvat | Kategorija: Preizkusi | Revija: April 2007

Digitalni zrcalno-refleksni fotoaparati, ki jih uporabljajo predvsem profesionalci, fotografije shranjujejo (tudi) v zapis RAW, ki še ni primeren za tisk in obdelavo v programih za delo z rastrsko grafiko. Zato jih je treba delno obdelati in pretvoriti v katerega izmed zapisov RGB, kakršen je npr. JPEG. To odpira nišo za novo vrsto programske opreme, ki jo želi zapolniti tudi Adobov Lightroom.

Ker izbira nastavitev fotografije (npr. kontrasta) in pretvarjanje zapisov sledita samemu fotografiranju in nastopita pred dokončno obdelavo, se na časovnici prepletata z razvrščanjem fotografij v zbirki in urejanjem metapodatkov, zato je vsa ta opravila ugodno združiti v eno orodje. Med velikani industrije programske opreme je prvi tak program (Aperture) že konec leta 2005 predstavil Apple, vendar Lightroom zagotovo ni posnemovalec Apertura, saj je Adobe različico beta ponudil že januarja lani.

Odpira se torej nova fronta na področju programske opreme za upravljanje fotografij za profesionalce, ki se ji utegnejo v prihodnosti priključiti tudi druga podjetja. Oglejmo si, kaj bodo morala doseči ali preseči, če se bodo želela kosati z Adobe Photoshop Lightroomom, ki smo ga preizkusili v Mac OS X, na voljo pa je tudi različica za Windows.

Uporabniški vmesnik programa, ki je v 40 odstotkih napisan v skriptnem jeziku lua, priljubljenem med razvijalci iger, je zelo samosvoj in predstavlja odmik od nekaterih Adobovih prepoznavnih smernic. Celotna vsebina je predstavljena v enem samem oknu z lastno podobo gradnikov, ki so drugačni kot v kateremkoli Windows ali Mac OS X, vendar vsaj v slednjem ne delujejo prav nič moteče. Prej narobe: podoba vmesnika, podprta z animacijami, ni le prijetna za oko, temveč ga naredi tudi bolj priročnega.

V osrednjem delu je prostor za galerijo ali posamezne fotografije, na obeh straneh so številna podokna s podatki o izbrani fotografiji in možnostmi urejanja, v spodnjem delu je našel mesto filmski trak za hiter dostop do fotografij, zgoraj desno pa lahko izbiramo med petimi različnimi pogledi: zbirko fotografij, obdelavo, diapredstavitvijo, pripravo za tisk in spletno galerijo.

Prilagodljiva podokna lahko zastiramo, izklapljamo lahko učinke posameznih podoken, s tipko Tab pa jih povsem odstranimo in tako povečamo delovno površino. Adobe zasluži pohvale za bližnjice tipk, ki so na voljo za skoraj vse ukaze in jih pogosto predstavlja le ena tipka. (To je pri grafičnih programih precej laže izvedljivo kot pri pisarniških.) Premišljena zasnova vmesnika skoraj odpravlja potrebo po uporabi glavnega menuja.

Slednje lahko izkusimo že, brž ko odpremo program, ko je izbran pogled zbirke fotografij, saj lahko nekaj osnovnih prilagoditev fotografij opravimo kar s kliki ikon, ki se izrišejo okrog fotografije pod kazalcem miške. Fotografije lahko zavrtimo, jih ocenimo z zvezdicami, označimo z zastavicami in dodamo v hitro zbirko. Če smo jim dodelili ključne besede ali jih predhodno obdelali, pa lahko hitro dosežemo podokno za urejanje ključnih besed oz. pogled za obdelavo.

V zbirki si lahko podrobneje ogledamo izbrano fotografijo, na voljo pa je tudi primerjalni pogled, ki omogoča podrobno primerjavo izbrane (najboljše) fotografije s kandidatko za izbiro, pri čemer je zelo priročna možnost povezana povečava obeh fotografij. Če želimo primerjati več izbranih fotografij, uporabimo anketni pogled (Survey View).

Ker se profesionalni (pa tudi amaterski) fotografi ponavadi soočajo z obsežno zbirko, je pomembno opravilo tudi razvrščanje fotografij. To lahko med drugim storimo tudi z grafičnimi oznakami, zato ima Lightroom v vseh pogledih v spodnjem delu okna vrstico, s katero lahko omejimo izbor prikazanih fotografij. Prikažemo lahko izbor z izbranim številom zvezdic, omejimo ga lahko tudi s petimi različnimi barvnimi oznakami ter z zastavicama izbrano in zavrnjeno.

Pet zvezdic, prav toliko različnih barv in dve zastavici nam pri velikem številu fotografij ne koristijo prav veliko, ko iščemo točno določen posnetek ali npr. izbor fotografij avtomobilov. Zato se lahko razvrščanja lotimo tudi podrobneje; fotografije lahko razvrstimo v manjše zbirke (collections), uporabimo lahko različne mape v datotečnem sistemu, najbolj prefinjena izbira pa so ključne besede.

Njihova poglavitna prednost v primerjavi z mapami je, da lahko posamezni fotografiji dodelimo več ključnih besed. To ponavadi storimo tako, da izbrano fotografijo povlečemo na eno izmed ključnih besed v podoknu. Priročna je tudi možnost dodajanja ključnih besed s pisanjem, tako da besede preprosto napišemo in jih med seboj ločimo z vejicami, uporabimo pa lahko tudi zbirke ključnih besed, ki jih s kliki dodelimo izbranim fotografijam.

Ključne besede sodijo v skupino metapodatkov, ki dodatno opisujejo fotografije, mednje pa med drugim spadajo še podatki po standardih IPTC in EXIF (pri glasbi v zapisu MP3 igra podobno vlogo ID3). Tudi te lahko nastavljamo v posebnem podoknu, spreminjamo pa lahko tudi datum in uro zajema posnetka.

Svoje podokno v pregledu zbirke pripada tudi hitri obdelavi, podrobni pa je namenjen svoj pogled s številnimi novimi podokni, kot so histogram, osnovne nastavitve svetlosti in kontrasta, krivulja tona, ostrenje ter celo popravki leče in umerjanje fotoaparata. Na voljo so tudi vnaprej pripravljene izbire, zelo hvaležno podokno pa je zgodovina, ki hrani vse korake obdelave; to je veliko bolj priročno kot tipki razveljavi/ponovi.

Seveda Lightroom omogoča tudi obrezovanje fotografij ter odstranjevanje rdečih očes in motečih predmetov. Pohvaliti velja interaktivno metodo prilagajanja krivulje tona in intenzivnosti barv. To storimo z zadržanim klikom fotografije, potem pa z vlečenjem kazalca navzgor in navzdol povečujemo in zmanjšujemo intenzivnost tona ali barve, katero smo kliknili.

Če Lightroom kljub bogati ponudbi prilagoditev ne uspe zadovoljiti vseh naših želja, lahko na pomoč pokličemo Photoshop in z njim uredimo originalno fotografijo ali njeno kopijo, ki se tudi shrani v zbirko. Seveda pa smo potem prikrajšani za brezizgubni zapis RAW.

Ligtroom poleg pogledov zbirke in obdelave fotografij vsebuje še pripravo diapredstavitve, ki ji lahko dodamo tudi glasbo v ozadju, podobno kot v četrtem pogledu - pripravi na tisk, pa lahko dodajamo tudi napise. Zadnji pogled je namenjen pripravi spletne galerije v zapisih HTML in Flash, ki jo oblikujemo z različnimi predlogami in si jo lahko ogledamo v brskalniku.

Lightroom je nepogrešljiv pripomoček za profesionalne fotografe in celo prvi tak program za Windows katerega izmed velikanov programske industrije. V okolju Mac OS X se lahko meri z Aperturom, v primerjavi s katerim je občutno hitrejši in sistemsko manj zahteven, kmalu pa ga utegne zaradi razširljivosti z vstavki prekositi tudi po zmogljivostih, pri čemer sta si izdelka za zdaj približno enaka. Lightroom je ta hip na svojem področju car.